še živi
Gusinski na prostosti
26. 03. 2001 00.00
Sodišče v Madridu je danes odločilo, da lahko ruski medijski mogotec Vladimir Gusinski proti plačilu varščine v višini 6 milijonov evrov zapusti preiskovalni zapor v Španiji. 48-letni Gusinski, zoper katerega v Španiji poteka postopek za izročitev Rusiji, bo tako na prostem, dokler se španske oblasti ne bodo odločile, ali ga bodo izročile Rusiji. Gusinski se bo sicer moral vsak dan javiti oblastem v kraju San Roque na jugu Španije, kjer živi, medtem ko bo pokrajino Cadiz lahko zapustil le s posebnim dovoljenjem sodišča.
Strogi varnostni ukrepi
23. 03. 2001 00.00
Uprava narodnega parka Bialoweza na severovzhodu Poljske je turistom prepovedala, da bi se približali čredi približno 300 bizonov, ki živi v pragozdu. S tem ukrepom uprava parka želi zaščititi redke živali pred boleznijo slinavke in parkljevke.
Lakersi ostali brez Bryanta
22. 03. 2001 00.00
Na gostovanju v Millwakeeju se je v zadnji četrtini poškodoval zvezdnik Jezernikov Cobe Bryant, ki je ob pomoči soigralcev odšepal z igrišča z zvitim levim gležnjem, poleg tega pa bo moral izpustiti kar nekaj naslednjih tekem v končnici. "Trenutno razen počitka nimam druge izbire, več pa bom vedel o poškodbi po pregledu v losangeleški bolnišnici." Do takrat bo na listi poškodovanih, njegov status pa se bo spreminjal iz dneva v dan. "Če je gleženj zvit, bomo že našli način, kako se spopasti s to težavo," je bil prepričan trener Lakersov Phil Jackson. Slavili so domači igralci s 107 proti 100, Bryant pa je kasneje povedal, da sta ga oba gležnja močno bolela že pred zvinom in s tem bi morda lahko pojasnili njegovih "skromnih" 14 točk s slabim metom iz igre 4-15. Los Agelesu do zmage ni pomagalo niti O"Nealovih 34 točk, pri Jelenih pa sta bila tokrat najboljša strelca ekipe Sam Cassel s 27 in Glenn Robinson s 26 točkami.
Knjiga o slovenskih izseljencih na Švedskem
15. 03. 2001 00.00
V založbi ZRC je izšla knjiga Zgodbe in pričevanja, Slovenci na Švedskem avtorice Marine Lukšič-Hacin. Delo je nastalo kot nadaljevanje lani objavljene avtoričine doktorske disertacije Multikulturalizem in migracije, ki govori o multikulturalizmu na Švedskem, v novi knjigi pa se avtorica posveča le slovenskim izseljencem. V študiji se prepletajo avtoričini dnevniški zapisi, ki so nastali med raziskovanjem na terenu, ter obdelava arhivskega gradiva o Slovencih in izseljeniških organizacijah na Švedskem, glavnina knjige pa je posvečena osebnim pričevanjem izseljencev.
Kip meseca v galeriji Latobia
13. 03. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Latobia so drevi predstavili t.i. kip meseca. Direktor Emone Obala Koper Zmago Furlan je izbral delo akademske kiparke Matejke Belle. Latobia je akcijo izbiranja kipa meseca začela pred nekaj leti. Ponovno jo uveljavlja z nekoliko drugačno vsebino izbora. Poslej naj bi kip meseca izbiral direktorji uspešnih podjetij predvsem med deli mladih in še neuveljavljenih avtorjev. Pri promociji kiparjev bo sodelovalo Društvo 3D fotografije. Avtor fotografij iz ateljeja Matejke Belle, ki bodo reproducirane v katalogu mladih avtorjev, je Tibor Gedei.
Kritika zapore Zahodnega brega in Gaze
12. 03. 2001 00.00
Popolna zapora Ramale in drugih mest na Zahodnem bregu, ki jo je včeraj ukazal izraelski premier Ariel Šaron, je danes v Izraelu naletela na kritiko. Ministri laburistične stranke so izrazili nezadovoljstvo, saj je Šaron ukazal okrepitev blokad, ne da bi se prej o tem posvetoval z zunanjim ministrom Šimonom Peresom, ki sicer temu ukrepu močno nasprotuje. Šaron je napovedal, da bodo takšni ukrepi doleteli vse palestinske skupnosti, iz katerih teroristi organizirajo svoje napade, drugod pa bo izraelska vojska odstranila del blokad in s tem olajšala prehode palestinskih delavcev in promet blaga.
Nov zakon o azilu
08. 03. 2001 00.00
Tik pred razpustitvijo italijanskega parlamenta je poslanska zbornica sprejela zakon, ki na novo ureja pravico do pridobitve azila v Italiji. Novost je predvsem ta, da lahko tisti, ki niso državljani EU in zapustijo svojo državo zaradi vojne, naravne nesreče ali drugih dramatičnih dogodkov, v Italiji zaprosijo za časovno omejeno bivanje, po določenem času pa lahko zaprosijo za status begunca.
Gogoljeva Ženitev v PDG
08. 03. 2001 00.00
Primorsko dramsko gledališče je kot peto in s tem predzadnjo premiero v sezoni 2000/2001 uprizorilo delo Ženitev velikana ruske književnosti 19. stoletja Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Predstavo je po prevodu Josipa Vidmarja zrežiral Paolo Magelli, pri njenem nastajanju pa so mu pomagali dramaturginji Željka Udovčič in Tea Rogelj, scenograf Hans Georg Schaefer, kostumograf Leo Kulaš in avtor glasbe Ljupčo Konstantinov. Poleg desetih domačih igralcev in enega gostujočega sodeluje v predstavi tudi živi orkester, sestavljen iz pihalcev in tolkalcev.
Kitajska za 7-odstotno gospodarsko rast
05. 03. 2001 00.00
Kitajska si je zadala za cilj, da v prihodnjih petih letih doseže povprečno 7-odstotno gospodarsko rast, je danes v govoru ob otvoritvi enajstdnevnega letnega zasedanja kitajske ljudske skupščine dejal premier Zhu Rongji. Med drugimi nalogami je naštel še povišanje dohodkov več sto milijonov kmetov in spodbujanje zasebnega sektorja. Ta naj bi bil v prihodnje dovoljen povsod, razen v ključnih strateških industrijskih panogah. Do leta 2010 naj bi na Kitajskem podvojili bruto domači proizvod.
Ljubljanski lutkarji v Avstraliji
04. 03. 2001 00.00
Ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana je odpotoval na štirinajstdnevno gostovanje po Avstraliji. S predstavo Svetlane Makarovič Tacamuca v režiji Barbare Hieng Samobor bodo sodelovali na Multikulturalnem nacionalnem festivalu Canberra 2001. Po osmih ponovitvah na canberškem festivalu bo na povabilo Avstralske ljudske federacije LGL gostoval v mestu Adelaide, kjer živi tudi veliko Slovencev. V Adelaidi bo ansambel LGL v angleškem in slovenskem jeziku odigral tri predstave. Na koncu bodo Tacamuco odigrali še ob odprtju razstave v Sydneyskem otroškem muzeju v okrožju Merrylands. Tam bodo otrokom naših rojakov prav tako odigrali tri predstave.
Pomladanska suita v piranski Duki
03. 03. 2001 00.00
V piranskem Ateljeju Duka so odprli razstavo - projekt Pomladanska suita kostumografinje Maje Ljubotina in kiparja Bojana Mavsarja. Ljubotina je predstavila novo kolekcijo unikatnih pletenin - večernih in dnevnih oblačil, med katerimi še posebej izstopajo naravni materiali in dekoracija z etnološko simboliko različnih slovanskih civilizacij. Razstavljene so še modne ilustracije v kombinirani tehniki kolaža, akvarela, tuša, pastela in gvaša. Mavsar je sodeloval kot soavtor projekta in je predstavil skulpture - torze iz integralnega termopora, ki jih je poimenoval Piranoidke.
Dogovor o poteku meje
16. 02. 2001 00.00
ZRJ in Makedonija sta se po več letih pogajanj sporazumeli o poteku meje med državama. Jugoslovanski pogajalec Radojko Bogojević je v Skopju dejal, da s tem v odnosih med ZRJ in Makedonijo ni več spornih vprašanj. Mešana strokovno-diplomatska komisija je namreč dokončno uskladila predlog sporazuma o meji, ki ga bosta jugoslovanski in makedonski predsednik Vojislav Koštunica in Boris Trajkovski podpisala na vrhu o JV Evropi 23. februarja v Skopju. Pred tem bosta predlog sporazuma obravnavali še vladi obeh držav, parafirala pa zunanja ministra.
Za pravice manjšine
12. 02. 2001 00.00
Osrednja prireditev ob dnevu slovenske kulture z naslovom Neiztrohnjeno srce, ki so jo v Trstu pripravile krovne kulturne organizacije Slovencev v Italiji pod pokroviteljstvom osrednjih manjšinskih krovnih organizacij, je minila v znamenju zaščitnega zakona, o katerem poteka razprava v italijanskem senatu. Osrednji govorniki na proslavi so izrekli prepričanje, da bodo italijanski senatorji vendarle našli voljo za odobritev zakona. Zakon namreč manjšina potrebuje, bistveno je priznanje in bistvena so jamstva, ki jih daje. Številni pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so se udeležili proslave, so ob tej priložnosti imeli tudi možnost podpisovati peticijo v zvezi s pravicami evropskih manjšin.
Schröder za zakon o priseljevanju tujcev
10. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je na srečanju Socialdemokratske stranke v nemški deželi Baden-Wuerttemberg, kjer bodo prihodnji mesec potekale volitve, v predvolilno kampanjo vključil tudi vprašanje priseljevanja tujcev. Schröder se je zavzel za sprejetje zakona o priseljevanju še v trajanju njegovega mandata do leta 2002. Strožja regulativa na tem področju bi po kanclerjevem mnenju Nemčiji omogočila, da ostane konkurenčna na spreminjajočem se mednarodnem trgu. Nemčija ima dokaj radodarno politiko do iskalcev azila, nedavno pa je sprejela poseben program zelenih kart za zaposlovanje in bivanje tujih delavcev v tehnološko intenzivnih panogah.
Mednarodno leto boja proti rasizmu
10. 02. 2001 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je letošnje leto razglasila za mednarodno leto boja proti rasizmu, rasni diskriminaciji in ksenofobiji. V Deklaraciji ZN za novo tisočletje so države članice med drugim izpostavile zlasti nekatere temeljne vrednote, ki so še posebej pomembne za mednarodne odnose v 21. stoletju, in sicer svobodo, enakopravnost, solidarnost, strpnost, spoštovanje narave in pomen skupne odgovornosti, so sporočili iz slovenskega društva za ZN.
Maradona še vedno na kokainu
04. 02. 2001 00.00
Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona še vedno uživa kokain, toda lahko živi še naslednjih 30 let, če bo imel svojo navado pod kontrolo, je dejal njegov osebni zdravnik Alfred Cahe.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Azilanti znova v Ljubljani
01. 02. 2001 00.00
Policija je danes zaključila z vračanjem ilegalnih prebežnikov in prosilcev za azil iz Vidoncev v Ljubljano, potem ko so končali z dezinsekcijskimi postopki na Celovški 166 v Šiški. Kot so sporočili z ministrstva za notranje zadeve, so tako spoštovali podpisano pogodbo z županom Vidoncev.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Pomoč prihaja z vsega sveta
29. 01. 2001 00.00
Katastrofalni potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je v petek prizadel zahodno Indijo, dobiva vse bolj dramatične razsežnosti. Število smrtnih žrtev potresa bi lahko po ocenah premiera
Zaščitni zakon pred novo oviro
25. 01. 2001 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata bosta prihodnji torek začeli nov krog pogovorov s predstavniki lokalne skupnosti z območja, kjer živi slovenska manjšina. To je predsedniku senata Nicoli Mancinu predlagal senator Severne lige Francesco Moro, predsednik pa je predlog sprejel.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Agassi kupil hišo v Kaliforniji
17. 01. 2001 00.00
Teniški zvezdnik Andre Agassi je na obali San Francisca kupil hišo, za katero je odštel 23 milijonov dolarjev. Agassi je hišo že obiskal pred nekaj leti, vendar se je za nakup odločil šele lani. Hiša leži v četrti Tiburon severovzhodno od mostu Golden Gate, zgrajena pa je bila leta 1996. V njej je pet sob, šest kopalnic, igralnica, majhna kinodvorana in ločen apartma za goste. Na skupno 930 kvadratnih metrih sta še dva bazena, gledališče na prostem, majhen umeten slap in teniška igrišča.
Kabila je bil ranjen, a živi
17. 01. 2001 00.00
Predsednik Demokratične republike Kongo Laurent-Desire Kabila je bil ranjen v včerajšnjem atentatu in so ga odpeljali na zdravljenje izven države, je danes sporočila kongoška vlada. Potem ko je več zahodnih držav, med njimi Francija, že potrdilo Kabilovo smrt, pa je francoski zunanji minister Hubert Vedrine, ki se udeležuje francosko-afriškega vrha v Kamerunu, dejal, da Kabilove smrti "morda ni mogoče potrditi".
Sophia Loren je najraje doma
15. 01. 2001 00.00
Italijanska igralka Sophia Loren je najraje doma. Kot je povedala, jo morajo prijatelji dobesedno zvleči iz hiše. 66-letna igralka vedno stoji trdno na tleh in živi samo za svojo družino, še dolgo pa namerava ostati zvesta svojemu poklicu. Pojasnila je, da je film njeno življenje, motivacija in poklic ter dodala, da si ne zna predstavljati svojega življenja brez tega poklica. Kljub temu ne misli, da je filmska diva in pojasnjuje, da ne ve, kaj izraz filmska diva sploh pomeni.
Največja mošeja v severni Evropi bo v Estoniji
10. 01. 2001 00.00
V estonski prestolnici Tallinn naj bi kmalu zgradili največjo mošejo v severni Evropi. Gradnjo naj bi financirale mednarodne muslimanske organizacije, stala pa bo skoraj 45 milijonov evrov.
Nevarno bivanje v študentskem domu
05. 01. 2001 00.00
Študentski dom na Fakulteti za družbene vede je nevaren za bivanje. Stolpnica namreč ni potresno in požarno varna. Študentje se morajo do junija, ko naj bi stavbo porušili ali obnovili, izseliti. Ni pa še jasno, ali bo Ministrstvo za to imelo dovolj denarja, in pa kdo bo odgovoren, če se bo stolpnica, v kateri živi 280 študentov, zrušila prej.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Proti Jorasu vložili prijavo
28. 12. 2000 00.00
Istrska policijska uprava je včeraj sporočila, da so proti Jošku Jorasu vložili prijavo zaradi prekrška, ker je v torek ob slovenskem dnevu samostojnosti na svoji hiši v Škrilah izobesil slovensko zastavo in zastavo občine Piran, je v današnji izdaji poročal hrvaški dnevnik Večernji list. Tiskovna predstavnica uprave je dodala, da so Jorasa prijavili zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru ter da je Joras po opozorilu policije zvečer zastavi umaknil.
V nizu eksplozij najmanj pet mrtvih
24. 12. 2000 00.00
V nizu eksplozij, ki so danes odjeknile pred več katoliškimi poslopji v Džakarti ter na Sumatri, kjer so se na božičnih volitvah zbrali verniki, je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 30 pa ranjenih, je sporočila policija. Dva človeka sta umrla v eksplozijah v prestolnici, najmanj trije ljudje pa so bili umrli v provinci Riau na Sumatri. V Džakarti so bombe eksplodirale pred štirimi cerkvami, med drugim tudi pred glavno katedralo ter v neki katoliški šoli. Eksplozije so med verniki povzročile paniko, poškodovanih pa je tudi več avtomobilov. Doslej odgovornosti za eksplozije ni prevzel še nihče, pred polnočnicami pa so pred cerkve v središču Džakarte namestili okrepljene policijske enote.