škode
Vlada bo zakon o popotresni obnovi Posočja sprejela na izredni seji v Posočju
11. 05. 1998 15.28
Predlog zakona o popotresni obnovi Posočja danes na ministrstvu za okolje in prostor obravnava medresorska skupina za pregled ocene škode. Še danes naj bi bil posredovan v vladni postopek, tako da ga bo že jutri obravnaval vladin odbor za gospodarstvo. Vlada bo zakon predvidoma sprejela na izredni seji konec tedna, ki bo potekala v Posočju in bo namenjena tej problematiki, je STA izvedela na ministrstvu za okolje in prostor.
V treh v potresu najbolj prizadetih občinah poškodovanih 1437 objektov
08. 05. 1998 17.27
Škoda, ki je nastala s potresom 12. aprila, na državni infrastrukturi znaša 3,2 milijarde tolarjev, škoda na občinski ravni, torej na objektih, cestni infrastrukturi, kmetijstvu in gozdarstvu ter plazenju tal pa znaša 3,6 milijarde tolarjev, je razvidno iz pregleda ocene škode, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor po podatkih zbranih do 5. maja.
Komisija za popis škode in določitev višine sredstev za sanacijo poškodovanih objektov v Zgornjem Posočju končuje delo
04. 05. 1998 16.36
Komisija za popis škode in določitev višine sredstev za sanacijo poškodovanih objektov v teh dneh končuje svoje delo v Zgornjem Posočju. Pet komisij še popisuje škodo v občini Tolmin, prav toliko pa jih končuje končna poročila za občini Bovec in Kobarid, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Kmalu končano ocenjevanje škode na objektih v Posočju
04. 05. 1998 08.23
Dvajset komisij ministrstva za okolje in prostor je doslej pregledalo že večino objektov na območju Posočja, ki ga je 12. aprila prizadel potres. Cenitve naj bi zaključili v Bovcu in Kobaridu, povečali pa naj bi število ekip v Tolminu. Doslej prijavljeno škodo na objektih naj bi pregledali do torka.
Predlagana sprememba zakona o popravi krivic
02. 05. 1998 10.24
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Leon Gostiša je v zakonodajno proceduro vložil predlog za spremembo zakona o popravi krivic, s katero bi upravičencem podaljšali rok za vložitev zahtev na podlagi zakona, ki ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem po vojni pobitih oseb, še za šest mesecev. Država z omenjenim zakonom, ki je začel veljati 9. novembra 1996, na ta način poravnava moralni in materialni dolg osebam, ki so bile v času od 15. maja 1945 do 2. julija 1990 obsojene zaradi ideoloških in političnih razlogov. Zakon je določil 18-mesečni rok za vložitev zahtev upravičencev na pristojno vladno komisijo, ker pa se bo ta rok kmalu iztekel, poslanec SLS predlaga njegov podaljšanje še za šest mesecev. Vladna komisija je bila namreč imenovana 12. septembra lani, doslej pa je obravnavala 301 zahtevo, od katerih je bilo 203 rešenih, 23 zavrnjenih, 73 pa zaradi pomanjkanja dokumentacije odloženih. Podatek, da je samo od začetka letošnjega leta komisija prejela 620 zahtev kaže na dosedanjo slabo obveščenost ljudi. Po mnenju poslanca Gostiše bi bilo smiselno podaljšati rok za vložitev zahtev, saj bi se na ta način tudi zmanjšalo število nepopolnih vlog in olajšalo delo komisiji, saj obstaja bojazen, da bo kratek rok, ki je upravičencem še na voljo za vlaganje zahtev, povzročil veliko število nepopolnih vlog. Sprejem predlagane rešitve bi imel določene finančne posledice za proračun, višina teh sredstev pa bo odvisna od števila in vsebine pozitivno rešenih vlog.
Obeležili 12. obletnico černobilske nesreče
27. 04. 1998 10.07
S svečanostmi in shodi so v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji obeležili 12. obletnico najhujše jedrske nesreče, nesreče v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil.
163 v potresu prizadetih prebivalcev dobilo začasno bivališče
19. 04. 1998 12.21
Predstavniki občine Kobarid so povedali, da so doslej vselili 163 od skupaj 264 prebivalcev, ki so ostali brez strehe nad glavo. Večji del brezdomcev so namestili v kamp prikolice, približno petdeset pa v bivalnike. Na vselitev v prikolice čaka še 63, v bivalnike pa 38 prebivalcev najbolj ogroženih podkrnskih vasi Drežniške ravne, Jezerca, Magozd, Drežnica, Kuršič in Krn. Škode na objektih še niso začeli ocenjevati. Komisije, ki so bile zadnje dni na terenu, so namreč preverjale zgolj primernost objektov za bivanje. Kobariški župan Pavel Gregorčič je glede na izkušnje po potresu leta 1976 na območju "svoje" občine prepovedal označevanje poškodovanih objektov in priporočal vnašanje podatkov o poškodbah le v zapisnike strokovnih komisij.
Parlament podprl razvojno komponento v programu onove ob potresu nastale škode
17. 04. 1998 16.01
Parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje se je seznanil z dosedanjimi ukrepi za ublažitev posledic nedavnega potresa v zahodni Sloveniji ter pri tem ocenil, da je bila pomoč tako na državni kot lokalni ravni pravočasna in organizirana. V zvezi s pojasnili ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja o pripravi interventnega zakona za sanacijo in obnovo prizadetih območij je parlamentarni odbor izrazil pričakovanje, da bo vlada z nadaljnjimi ukrepi in omenjenim zakonom omogočila čimprejšnjo obnovo prizadetih območij ter ob tem zagotovila ustrezno finančno in strokovno pomoč prizadetim občinam. Poslanci so podprli vladno usmeritev, po kateri bo program obnove vseboval tudi razvojno komponento, pri čemer naj bi v največji možni meri upošteval ohranitev urbanistične in kulturne istovetnosti v posameznih krajih.
Pomoč Nove KBM prizadetim ob potresu
16. 04. 1998 12.05
Uprava Nove KBM se je na svoji včerajšnji seji odločila, da bo za sanacijo ob potresu poškodovanih infrastrukturnih objektov v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namenila 20 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.
Vlada bo vsekakor pomagala prizadetim območjem
16. 04. 1998 11.46
S potresom prizadeto območje sta včeraj obiskala premier Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik; prvi je bil v Zgornjem Posočju, drugi pa na Gorenjskem.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Vlada namenila 70 milijonov tolarjev za takojšnjo pomoč prizadetim potresnim območjem
15. 04. 1998 07.45
Slovenska vlada se je včeraj seznanila s posledicami potresa, ki je 12. aprila prizadel severozahodno Slovenijo in sprejela ukrepe za pomoč prizadetim prebivalcem.
Grčija: potres 4,3 stopnje po Richterju
13. 04. 1998 12.00
Na severu Grčije so davi ob 2. uri in 53 minut po lokalnem času registrirali potres z močjo 4,3 stopnje po Richterju. Z geofizičnega inštituta solunske univerze so sporočili, da je bil epicenter potresa kakih 50 kilometrov zahodno od kraja Kozani. V potresu, ki so ga občutili na širšem območju severne Grčije, ni bilo žrtev niti gmotne škode. Na istem območju je bilo v potresu maja leta 1995 25 ranjenih.
Dejavnosti ministrstva za okolje in prostor po potresu v Posočju
13. 04. 1998 11.58
V Ljubljani se je danes sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa v Zgornjem Posočju. Kot so sporočili z ministrstva, sta se na bovško-kobariško območje danes odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, v Bohinj pa državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Steinman. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, že danes pa je zanesljivo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku. Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, plazenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne proračunske rezerve, ki po predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, je zapisala Manca Šetina Miklič iz informativne službe ministrstva za okolje in prostor.
V Albaniji ponovno dovoljena Komunistična stranka
09. 04. 1998 18.29
Albanski parlament, v katerem imajo večino socialisti, je danes v Tirani sprejel sklep o spremembi zakona, s katerim se Komunistični stranki po šestletni prepovedi ponovno dovoli delovanje. Socialisti so svoj korak utemeljili z dejstvom, da ima vsak državljan pravico slediti lastnim političnim prepričanjem. Danes opozicijski demokrati so ob prihodu na oblast leta 1992 prepovedali Komunistično stranko, ker naj bi med večdeset let trajajočo diktaturo v državi povzročila veliko gorja in škode. Po trditvah stranke, ki je doslej delovala podtalno, ima ta približno 25.000 pripadnikov.
Zeleni zahtevajo sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice
09. 04. 1998 17.16
Zeleni Slovenije s podpisanim predsednikom Ivanom Tomšetom je danes na ministra za kulturo Jožefa Školjča naslovila zahtevo za sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice. Škodo v naravnem zavarovanem območju grajskega kompleksa Mokrice naj bi po njihovem mnenju "zaradi ekonomskega vandalizma" povzročile Terme Čatež.
Potres v okolici Ilirske Bistrice
13. 03. 1998 19.17
Uprava Republike Slovenije za geofiziko je sporočila, da so seizmografi Observatorija na Golovcu v Ljubljani zaznali danes, v petek, 13. marca, ob 16. uri in 15 minut močan potresni sunek iz oddaljenosti 55 kilometrov južno od observatorija. Žarišče potresa je bilo v bližini Ilirske Bistrice. Glavnemu potresu je sledilo nekaj šibkejših ponovitev, so sporočili iz uprave Republike Slovenije za geofiziko. Potres so čutili prebivalci vse Slovenije. Po prvih podatkih potres ni povzročil gmotne škode. Potres so čutili tudi na Reki, v Trstu in v Zagrebu. V upravi ocenjujejo, da jakost potresnega sunka ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Lokalna magnituda potesa je bila po podatkih mreže potresnih opazovalnic URSG 4.0, so še sporočili iz uprave Republike Slovenije za geofiziko.
Potres v Mehiki in Turčiji
05. 03. 1998 09.45
Osrednji in zahodni del Mehike je ponoči po srednjeevropskem času prizadel srednje močan potres, ki po prvih podatkih ni povzročil gmotne škode ali terjal žrtev. Potres je imel moč 5,4 stopnje po Richterju. Turčijo pa sta zjutraj prizadela dva potresa, ki sta imela moč 4,3 stopnje. O žrtvah ali gmotni škodi ni poročil.
Vsaj 26 mrtvih v tornadu na Floridi
23. 02. 1998 16.15
V tornadu na Floridi je davi umrlo vsaj 26 ljudi, močne nevihte pa so poškodovale ali uničile večje število zgradb ter električno napeljavo.
Davi potres v severni Italiji
21. 02. 1998 12.14
Davi ob 3. uri 21 minut so v okolici severnoitalijanskega kraja Reggio Emilia zaznali potres z magnitudo 3,9 stopnje po Richterju. Kot je sporočil državni inštitut za geofiziko v Rimu, je bil epicenter potresa približno 20 kilometrov severovzhodno od Reggia Emilije. Prebivalci so potres dobro občutili, vendar po prvih podatkih ni terjal niti žrtev niti gmotne škode.
Ameriški hokejisti po izpadu v četrtfinalu razbili sobe
20. 02. 1998 09.58
Nekateri ameriški hokejisti niso najbolje prenesli poraza proti Čehom v četrtfinalu olimpijskega turnirja. Posledica njihove jeze so bili razbiti stoli in steklo v njihovih sobah v olimpijski vasi, dve sobi so onečedili z gasilnimi aparati, en aparat pa so iz 5. nadstropja zalučali na dvorišče. Po nekaterih podatkih naj bi Američani povzročili za 1000 dolarjev škode. Vprašanje pa je, če bodo za to kazensko preganjani, saj mora v tem primeru lastnik sob, to je organizacijski odbor ZOI v Naganu, najprej vložiti tožbo. Najvišja predvidena kazen je triletni zapor in 2400 dolarjev denarne kazni. Poleg tega je večina ameriških hokejistov že odpotovala v domovino, tako da bo preiskavo težko izvesti. Ameriška hokejska zveza in NHL pa sta že ponudili izplačilo povzročene škode.
Billa Clintona kličejo tudi na tržaško sodišče
26. 01. 1998 08.35
Vse je poskusil, potrpežljivo je potrkal na marsikatera vrata, vendar je bilo vse zaman, škode mu niso povrnili, zato se je naposled odločil, da na sodišče pokliče samega ameriškega predsednika Billa Clintona, da poravna račune. Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ZDA Clinton namreč odgovarja tudi za svoje vojake in prav vojaki so tržaškemu policistu Andreu D'Agostinu že pred petimi leti poškodovali motorno kolo. Nekega večera avgusta 1993 je z balkona opazil tri pijane ameriške mornarje, ki so se z brcami lotili njegovega kawasakija. Njegovi kolegi so razboriteže ustavili, identificirali in prijavili sodišču, nato pa jih izročili ameriškim oblastem. D'Agostinu so zagotovili, da mu bo ameriška mornarica škodo poravnala, a odtlej o denarju ni bilo ne duha ne sluha. Zalegli niso niti posegi pri italijanskem obrambnem ministrstvu. Zato se je septembra lani odločil, da se obrne naravnost na Clintona.
Slovencem je najbolj všeč Clio
13. 01. 1998 11.45
Slovenci smo leta 1997 kupili 60.754 novih avtomobilov. Med njimi je bila več kot petina znamke francoskega proizvajalca Renault, pogosto pa smo se odločali tudi za vozila nemškega Volkswagna, italijanskega Fiata, češke Škode in nemškega Opla.
Škoda lani povečala proizvodnjo
08. 01. 1998 08.34
Češki proizvajalec avtomobilov Škoda, sicer hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, je v preteklem letu povečala svojo proizvodnjo za 35,8 odstotka. Kot je sporočilo vodstvo Škode, so leta 1997 izdelali 357.405 vozil. Število avtomobilov znamke Felicia, ki so pripeljali s tekočih trakov Škode, se je povečalo za 13,2 odstotka na 296.715. Lani pa je Škoda izdelala tudi 60.690 avtomobilov znamke Octavia.
Delavci perutninske industrije v Hong Kongu protestirajo
04. 01. 1998 09.53
Pred vladno palačo v Hong Kongu se je danes zbralo okoli sedemsto delavcev iz perutninske industrije, ki so zahtevali večje subvencije, potem ko je vlada zaradi ptičje gripe ukazala pokol okoli 1,5 milijona piščancev. Zaradi pokola piščancev je trenutno brez dela več kot 30.000 ljudi, od prejšnjega tedna pa je perutninska industrija utrpela že za 1,3 milijona dolarjev škode.
Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami
31. 12. 1997 08.29
Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.
Kraja podatkov v zvezi s Schengenom
16. 12. 1997 16.55
Notranja ministra Avstrije in Nemčije sta najnovejšo krajo tajnih podatkov v zvezi s Schengenskim sporazumom iz belgijskega računalnika označila kot kriminalno dejanje posameznika. "Demokracija ni utrpela nikakršne škode," je poudaril nemški notranji minister Manfred Kanther. Tudi njegov avstrijski kolega Karl Schloegl je mnenja, da te "izključno kriminalne zlorabe" ne bi bilo mogoče preprečiti niti z "vsem demokratičnim nadzorom".
Za 70 milijonov tolarjev škode zaradi požara v mežiškem rudniku
15. 12. 1997 17.37
V objektu separacije v Rudniku svinca in cinka Mežica v Žerjavu je sobotni požar popolnoma uničil tretjo in četrto etažo separacije, skupaj z vso mehanizacijo in opremo za proizvodnjo. Gmotna škoda po prvih nestrokovnih ocenah znaša približno 70 milijonov tolarjev, so danes sporočili iz UNZ Slovenj Gradec.
Tigrice na sprehodu po španskem mestecu
09. 12. 1997 08.16
Tri bengalske tigrice so konec tedna hudo prestrašile prebivalce majhnega španskega mesta Burjasot. Pobegnile so iz kletk gostujočega cirkusa in nato precej časa tekale po mestu preden jih je krotilec uspel ujeti. Tigrice je poskušalo ustaviti oz. ujeti na desetine policistov, mestne ulice pa so bile opustele. Živali med pobegom razen panike med meščani niso povzročile škode.
Prejel odškodnino, ker je po krivici sedel v zaporu
06. 12. 1997 11.30
Italijanskemu delavcu Emanuelu Marcellu Musuju je prizivno sodišče v Cagliariju izplačalo odškodnino v višini 22 milijonov lir zaradi moralne škode, ki jo je utrpel, ko je po krivici preživel v zaporu osem mesecev. 30-letnega Emanuela so leta 1993 aretirali zaradi poskusa umora ter ga brez predhodnega sojenja zaprli. Po osmih mesecih so ga izpustili, saj so ugotovili, da ni kriv za izrečene obtožbe. Obtoženčev odvetnik je za svojega klienta zahteval 50 milijonov lir (50.000 nemških mark) odškodnine.