štiri stranke

Na Danskem manjšinska vladna koalicija

26. 11. 2001 00.00

Zmagovalec danskih parlamentarnih volitev Anders Fogh Rasmussen je sporočil, da sta liberalna in konservativna stranka dosegli dogovor o programu nove danske vlade in sklenili koalicijski sporazum.

Prostitutke dobile tožbo

23. 11. 2001 00.00

Prostitutkam iz Vzhodne Evrope zakon dovoljuje opravljanje najstarejše obrti na svetu v katerikoli evropski državi, kjer je ta zakonsko dovoljena, je odločilo Evropsko sodišče.

Novi mandatar danske vlade

21. 11. 2001 00.00

Danska kraljica Margareta II. je predsedniku danske Liberalne stranke, 48-letnemu Andersu Foghu Rasmussenu, podelila mandat za sestavo nove danske vlade.

Poraz danskih socialdemokratov

21. 11. 2001 00.00

Na Danskem je štiri milijone volilnih upravičencev izbiralo poslance novega enodomnega parlamenta, folketinga. Prvi delni izidi kažejo, da so vladajoči socialdemokrati doživeli hud poraz.

Severno zavezništvo pred Kabulom

10. 11. 2001 00.00

Po zavzetju talibanske utrdbe Mazar-i-Šarif na severu Afganistana, enote Severnega zavezništva napovedujejo skorajšnji napad na prestolnico Kabul.

Opozicija vse bliže Mazar-i-Šarifu

08. 11. 2001 00.00

Afganistansko Severno zavezništvo danes načrtuje ofenzivo na mesto Mazar-i-Šarif. Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf pa je pozval k zaustavitvi napadov na Afganistan, ki jih vidi kot vojno proti nedolžnim civilistom.

Unionisti podpirajo kandidaturo Trimbla

27. 10. 2001 00.00

Predsednik severnoirske vlade v odstopu in vodja glavne protestantske stranke ulstrskih unionistov (UUP) David Trimble je v Belfastu sporočil, da mu je vodstvo njegove stranke dalo zeleno luč za vrnitev na položaj predsednika severnoirske vlade.

DZ o predlogu novega poslovnika

27. 09. 2001 00.00

DZ nadaljuje z razpravo v okviru dokončnega odločanja o predlogu novega poslovnika, ki so ga pripravile štiri vladne stranke.

PCP-jev na meji z EU ni več

21. 09. 2001 00.00

Od petka dalje prostocarinske prodajalne na mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo poslujejo kot trgovine z normalno obdavčitvijo.

V Baskiji na oblasti nacionalisti in komunisti

15. 09. 2001 00.00

Štiri mesece po parlamentarnih volitvah v španski Baskiji se je komunistično usmerjena stranka Združena levica (IU) pridružila nacionalistični koalicijski vladi.

NSi o problematiki suše

22. 08. 2001 00.00

O zaostrenih razmerah v kmetijstvu so danes spregovorili tudi v stranki Nova Slovenija, ki zahteva sprejem interventnega zakona za odpravo posledic letošnje suše.

Podpisali koalicijski sporazum

14. 07. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predstavniki DOS ter "Skupaj za Jugoslavijo" so dosegli dogovor o formiranju nove zvezne vlade in podpisali načrt koalicijskega sporazuma. V začetku naslednjega tedna bo Koštunica imenoval novega mandatarja vlade, ki bo skoraj zagotovo iz Socialistične narodne partije (SNP). SNP bo mandatarja določila na seji glavnega odbora stranke v začetku naslednjega tedna.

Obtožnice za Hrvate

07. 07. 2001 00.00

Vlada premiera Račana skupaj s predsedniki petih koalicijskih strank naj bi popoldne za zaprtimi vrati odločila o tem, ali bo za dva obtožena Hrvata izdala nalog za prijetje. Vladne stranke so sicer že v svojih prvih odzivih na obtožnici poudarile, da Hrvaška po zakonu mora sodelovati s sodiščem v Haagu, zato pa desničarske stranke nasprotujejo izročitvi hrvaških generalov. Današnji Feral tribune je objavil vest, da naj se eden od domnevno obtoženih, Ante Gotovina, sodišču ne misli predati prostovoljno.

Izročitev ni presenetila nikogar

02. 07. 2001 00.00

Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."

Milošević telefoniral družini

30. 06. 2001 00.00

Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.

SNS proti sporazumu

29. 06. 2001 00.00

Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je včeraj ponovil stališče svoje stranke, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), ki je uvrščen na redno junijsko zasedanje državnega zbora, prejudicira mejo s Hrvaško in da bi njegova ratifikacija Slovenijo izrinila iz evropskih integracij, saj je v nasprotju s Schengenskim sporazumom. Poslanska skupina SNS je zato včeraj v DZ vložila amandma k predlogu SOPS, s katerim bi k 59. členu sporazuma dodali nov odstavek, v katerem je zapisano, da se bo določitev meje med državama izvedla v okviru razmejitvene črte, ki je bila do leta 1954 mednarodno priznana razmejitvena črta med Slovenijo in Hrvaško.

SDS o zakonu o tajnih podatkih

30. 05. 2001 00.00

Predlog zakona o tajnih podatkih, ki naj bi ga državni zbor najverjetneje obravnaval v četrtek, je protiustaven, so prepričani v poslanski skupini Socialdemokratske stranke Slovenije. Omenjeni zakon, ki ga potrebujemo za vključevanje v Nato, naj bi uredil ravnanje z zaupnimi podatki in določil, kdo ima dostop do njih. Po mnenju socialdemokratov pa je šla vlada v nekaterih določbah vendarle predaleč.

Kongres SDS v Celju

19. 05. 2001 00.00

Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).

V Baskiji zmagali zmerni nacionalisti

14. 05. 2001 00.00

Na predčasnih lokalnih volitvah v španski avtonomni pokrajini Baskiji je zmagala zmerna Baskovska nacionalistična stranka (PNV), ki je na oblasti že 21 let, vendar jih tokrat ni uspelo zbrati absolutne večine. Za sestavo vlade zato potrebujejo podporo katere od manjših strank, vodstvo stranke pa je že sporočilo, da v vlado ne bo povabilo političnega krila ETE Euskal Herritarrok vse dokler ta ne obsodi nasilja Baskovskih separatistov.

Našli še zadnjega rudarja

04. 05. 2001 00.00

Po tem, ko je v jamo Ojstro Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) v torek 24. aprila v jamo na koto 97 (97 m nad morjem) vdrla žitka masa, je reševalcem davi okrog 6. ure štiri do pet metrov pred koncem vpadnika na koto 66 uspelo najti truplo še zadnjega ponesrečenega rudarja Antona Jančiča z Brdc. V vpadniku na koti 66 so beležili stalen dotok vode 600 litrov na minuto, ki so jo sproti izčrpavali. Rudarji so si pri odstranjevanju nanosa pomagali z nakladalcem.

Najbolje kaže 195144ukanoviću

19. 04. 2001 00.00

V Črni gori od polnoči velja predvolilni molk. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah bodo državljani odločali tudi o osamosvojitvi Črne gore. Največja tekmeca za strankarsko zmago pa sta 195144ukanovićeva koalicija Zmaga Črne gore in opozicijska Skupaj za Jugoslavijo.

Izrael znova bombardiral Gazo

09. 04. 2001 00.00

V streljanju med palestinskimi in izraelskimi varnostnimi silami je bil v bližini Ramale na Zahodnem bregu v noči na ponedeljek ubit nek Palestinec. Do spopadov je prišlo potem, ko je izraelska vojska bombardirala palestinske cilje na severu Gaze. Izrael se je tako odzval na palestinsko obstreljevanje, v katerem so bile ranjene štiri osebe, med njimi tudi 10-letni deček. S helikopterji in tanki so napadli pisarno Arafatove stranke Fatah. Izraelci so zanikali uporabo helikopterjev, vendar so potrdili napad.

Kdaj maloobmejni sporazum s Hrvaško?

08. 04. 2001 00.00

Pred sredinim srečanjem slovenskega predsednika vlade Janeza Drnovška in njegovega hrvaškega kolega Ivice Račana se na Hrvaškem sprašujejo, kdaj bo Slovenija ratificirala maloobmejni sporazum. Pred srečanje se je o sporih med Slovenijo in Hrvaško razpisal tudi hrvaški časnik Vjesnik. Razrešitev že leta nerešenih vprašanj naj bi bila po mnenju časnika pomembna predvsem za Slovenijo, saj naj bi ta kot pogoj za sprejem v EU morala urediti odnose s sosedami. Vjesnikov komentator pravi, da vidi večino razlogov za zastoj v pogajanjih v razhajanjih slovenskih politikov. Še posebej pa opozarja na novo oviro v odnosih, ki bo nastala s članstvom Slovenije v Uniji in bo slovensko-hrvaška meja postala zunanja meja združene Evrope.

Vojaška pomoč Makedoniji

05. 04. 2001 00.00

Britanski zunanji minister Robin Cook je danes v Skopju napovedal, da bo Velika Britanija Makedoniji ponudila dodatno vojaško pomoč za boj proti skrajnežem. Dodatna britanska vojaška pomoč Makedoniji, ki jo je napovedal Cook, naj bi obsegala neprebojne jopiče, opremo za razminiranje in satelitske sisteme za natančno določanje položaja enot (GPS).

Razbita mreža trgovcev z otroško pornografijo

27. 03. 2001 00.00

V skupnem boju proti otroški pornografiji je policija v več državah z aretacijami osumljenih zadala pomemben udarec tej dejavnosti. Ruske oblasti so v okviru desetmesečne preiskave aretirale enajst ljudi, proti 64 osebam pa so sprožile kazenski postopek, je danes povedal tiskovni predstavnik ruske policije Jurij Furman. Britanska policija je danes sporočila, da so aretirali 17 ljudi, med njimi tudi 13-letnega fanta in štiri državljane ZDA. Aretacije pa so izvedle tudi policije skandinavskih držav. V več racijah so policije različnih držav zasegle na desettisoče video kaset, aretirale pa so tako posiljevalce otrok kot tudi kupce pornografskega materiala. Aretacije in racije so rezultat skupne rusko-ameriške preiskave, s pomočjo katere so uspeli razbiti že tri mreže proizvajalcev in preprodajalcev pornografskih posnetkov.

100 dni Drnovškove vlade

10. 03. 2001 00.00

Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.

Marković zanika obtožbe

06. 03. 2001 00.00

Nekdanji vodja srbske tajne policije Rade Marković, ki so ga aretirali 23. februarja, je zanikal vse obtožbe v zvezi z vpletenostjo v umor štirih vodilnih predstavnikov opozicijskega Srbskega gibanja prenove (SPO), ki so umrli v prometni nesreči na Ibarski magistrali oktobra 1999, je danes sporočil namestnik predsednika okrožnega sodišča v Beogradu Radoslav Rakić. Rakić je še dejal, da sta bila poleg Markovića aretirana in zaslišana še dva njegova sodelavca. Kot je pojasnila predsednica sodišča Vida Petrović-Škero, gre za Nenada Ilića iz Jagodine in Nenada Bujoševića iz Lazarevca, ki sta osumljena, da sta kot sostorilca zagrešila umor. V sklopu preiskave naj bi po Rakićevih besedah doslej zaslišali 23 prič, še 30 pa jih bodo zaslišali. Preiskava naj bi bila končana v mesecu dni.

Ponovni razpis za generalnega direktorja RTVS

05. 03. 2001 00.00

Svet RTV Slovenija je na korespondenčni seji sprejel sklep o ponovitvi razpisa za delovno mesto generalnega direktorja RTVS. Nanj se bo mogoče javiti do vključno 20. marca, razpis bo objavljen v RTV programih, v celoti pa na Teletekstu TV Slovenija in na Internetu.

Prvi redni kongres SLS+SKD

03. 03. 2001 00.00

Po zapletih z delegatskimi akreditacijami se je z izvolitvijo delovnega predsedstva, ki ga vodi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, danes v murskosoboškem kinu Park vendarle začelo zasedanje prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), na katerem se je zbralo več kot 300 delegatov. Kot določa predlog dnevnega reda, naj bi kongres odločal o spremembah statuta stranke in programskih dokumentih, po predstavitvi kandidatnih list in kandidatov pa naj bi delegati prešli na volitve novih organov SLS+SKD, vključno s predsednikom in podpredsedniki stranke. Pred tem naj bi kongres obravnaval in nato sprejemal poročila, ki jih bosta poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič.

V SLS+SKD za enotnost

01. 03. 2001 00.00

Po prepričanju predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna so predvsem "zunanji razlogi" krivi, da je stranka na lanskih državnozborskih volitvah izgubila velik del volivcev. Kot je poudaril, je šlo za dogodke, ki so bili povezani s "povsem neustreznim" združevanjem ljudske stranke in krščanskih demokratov, koalicijo Slovenija, dvokrožnim večinskim volilnim sistemom ter razcepom v stranki in ustanavljanjem Nove Slovenije. Delegati prvega rednega volilnega kongresa, ki bo v soboto zasedal v Murski Soboti, imajo zato priložnost, da izvolijo vodstvo, ki bo zagotovilo akcijsko enotnost stranke, seveda ob doslednem spoštovanju njene notranje demokracije", je dejal Zagožen.