švicarske
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
V ZDA aretirali Borodina
18. 01. 2001 00.00
Na letališču JFK v New Yorku so ponoči aretirali nekdanjega upravitelja kremeljskega premoženja Pavla Borodina, ki ga švicarske oblasti obtožujejo pranja denarja. Borodinov odvetnik je že izjavil, da je bila aretacija nezakonita in da ji bo sledil diplomatski škandal velikih razsežnosti. Borodin je v ZDA prišel na inavguracijo predsednika Georga Busha mlajšega in nenavadno je, da so ga ameriške oblasti kljub povabilu aretirale. Zaradi aretacije je že protestiralo rusko zunanje ministrstvo in zahtevalo takojšnjo izpustitev Borodina.
Švicarski ledeniki se topijo
02. 01. 2001 00.00
Švicarski ledeniki se nezadržno topijo, kar predstavlja povečano nevarnost poplav in zemeljskih plazov, kažejo izsledki študije, ki jo je pripravil švicarski zvezni inštitut za tehnologijo. Kot poudarja strokovnjak za hidrologijo in glaciologijo Martin Hölzle, kar 68 od skupno 76 ledenikov kaže jasne znake topljenja, medtem ko naj bi se površina povečala le trem, pet ledenikov pa je ostalo nespremenjenih. Resnejše posledice je lani povzročilo le topljenje ledenika Allalinen v Alpah v kantonu Valais. Tedaj se je stopil kar milijon kubičnih metrov ledu. Avgusta leta 1999 pa so se v dolino v bližini priljubljenega letovišča Grindelwald zgrnili deli ledenika Gutz.
Virenque suspendiran
29. 12. 2000 00.00
Francoskega kolesarja Richarda Virenqua je zaradi uživanja nedovoljenih poživil neodvisna komisija švicarske kolesarske zveze suspendirala za devet mesecev, je sporočil upravni direktor zveze Walter Leibundgut.
Rekorden izvoz urarske industrije
24. 12. 2000 00.00
Izvoz švicarske urarske industrije je v novembru znašal rekordnih 750 milijonov evrov, kar je za 6,4 odstotka več v primerjavi z istim lanskim obdobjem, je sporočilo Švicarsko združenje urarske industrije. Omenjeni gospodarski sektor tako nadaljuje trend rasti, ki traja že 16 mesecev.
Stevardese bodo klofutale nasilneže
23. 12. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Swissair je zaradi naraščanja števila incidentov na svojih letalih stevardesam in stevardom dovolila, da v primeru fizičnega ali spolnega napada lahko udarijo potnika, ki jih je napadel, je povedal vodja varnostne službe družbe Swissair za švicarski časnik Neue Zuercher Zeitung. Da bi obvladali problem potnikov-razgrajačev, bodo stevardese od 1. januarja naprej najbolj razgrete med poletom do pristanka lahko vklenile v plastične lisice. Vodstvo družbe je sprva predvidelo tudi uporabo posebnega razpršila, a si je kasneje premislilo, saj bi s tem lahko prizadeli tudi potnike, ki niso nasilni ali nesramni. Na poletih švicarske družbe število incidentov narašča. V zadnjem letu je naraslo za 76 odstotkov, medtem ko je število potnikov naraslo za 55 odstotkov. Kot je pojasnila ena izmed stevardes, se največ incidentov zgodi zaradi alkohola in zato, ker nekateri potniki želijo kaditi v delu letala, ki je sicer rezerviran za nekadilce.
V Bernu deževali švicarski franki
11. 12. 2000 00.00
Čeprav za ulice švicarske prestolnice velja, da so pregovorno tlakovane z zlatom, pa se je to pred kratkim - vsaj za nekaj časa - skoraj uresničilo. Švicarjem, ki so nakupovali v predmestju Berna, je zastal korak in kar niso mogli verjeti svojim očem, ko so na ulico začeli deževati številni bankovci po 1000 švicarskih frankov (približno 140.000 tolarjev).
Švicarske koncesije mobilnim operaterjem
08. 12. 2000 00.00
Na švicarskem razpisu za podelitev koncesij za mobilno telefonijo tretje generacije (UMTS) so koncesijo prejeli švicarski mobilni operater Swisscom, francoski Orange, španski Telefonica in danski dSpeed, ki so bili tudi edini štirje kandidati. Za podeljene licence je švicarska vlada, ki je prvotno računala na 5,85 milijarde ameriških dolarjev od prodanih licenc, iztržila le 120 milijonov ameriških dolarjev.
Sneženje povzročilo kaos
17. 11. 2000 00.00
Močno sneženje v švicarskih Alpah je danes povzročilo kaotične razmere, švicarske oblasti pa so že
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Ogi odstopil s položaja obrambnega ministra
18. 10. 2000 00.00
Francoska tiskovna agencija AFP je sporočila, da je švicarski predsednik Adolf Ogi napovedal odstop s položaja obrambnega ministra in ne s položaja predsednika države, kot je agencija sprva poročala. Ogi je po tedenski seji vlade na novinarski konferenci, ki jo je neposredno predvajala švicarska televizija, povedal, da bo predsedniški mandat, ki se izteče 31. decembra, izpeljal do konca.
Odstop švicarskega predsednika
18. 10. 2000 00.00
Po poročanju švicarske televizije je svoj odstop ponudil švicarski predsednik Adolf Ogi, ki naj bi še danes pojasnil razloge za svojo odločitev. Povedal naj bi tudi, kdaj naj bi ta odločitev začela veljati. Ogi naj bi še naprej obdržal položaj ministra za obrambo in šport.
Močno deževje v Italiji in Švici
15. 10. 2000 00.00
Močno deževje na severu Italije in na jugu Švice je zahtevalo prve smrtne žrtve. V okolici Torina, kjer že tri dni skoraj nepretrgoma dežuje, sta umrli dve osebi, v švicarski vasi Gondo pa po včerajšnjem zemeljskem plazu še vedno pogrešajo 13 ljudi. V obeh državah je poplavljenih in neprevoznih veliko cest in mostov, dolina Aoste pa je praktično odrezana od sveta. Zaprta je tudi avtocesta Milano - Torino.
Prst okoli Černobila še vedno nevarna
12. 10. 2000 00.00
Štirinajst let po černobilski jedrski katastrofi je kontaminacija prsti okoli jedrske elektrarne še vedno zelo nevarna in lahko povzroči genetske spremembe nekaterih rastlin, so ugotovili v raziskavi, ki jo je objavil časnik Nature. Izkazalo se je, da so se na pšenici, ki so jo zasejali na zelo kontaminiranem območju znotraj "prepovedanega območja", 30 kilometrov okoli centrale, v desetih mesecih kar šestkrat hitreje razvile genetske spremembe kot na pšenici, zasejani na zdravi zemlji. Švicarske in ukrajinske znanstvenike, ki so izvedli ta poizkus, je to dejstvo presenetilo, saj je bila pšenica na kontaminiranem območju izpostavljena "sorazmerno slabim" količinam žarčenja, pa čeprav za daljše obdobje. Z odkritjem so skušali dokazati, da spremenjeni in poškodovani geni lahko prenesejo kužnost tudi na naslednje rodove.
Podjetja niso zbrala dovolj sredstev
11. 10. 2000 00.00
Nemška podjetja ne bodo sama zmogla zbrati dogovorjenih petih milijard nemških mark za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma, je danes za nemško izdajo Financial Times Deutschland dejal tiskovni predstavnik sklada nemškega gospodarstva Wolfgang Gibowski. Na pomoč je pozval tudi državna podjetja. Nad njegovo izjavo se je že začudil češki posebni odposlanec v skladu za prisilne delavce Jiri Sitler, ki je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa spomnil, da so švicarske banke za podoben namen zbrale 1,2 milijarde ameriških dolarjev (oziroma približno 2,5 milijarde nemških mark)".
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
Accola suspendiran
05. 09. 2000 00.00
Švicarska smučarska zveza je suspendirala reprezentanta Paula Accolo, ker je zamudil na uradno predstavitev švicarske reprezentance pred prihajajočo sezono, na kateri so bili prisotni tudi vsi sponzorji in uradni opremljevalci. "Accola je že v peteklosti dokazal, da se ne zna obnašati kot pravi prvak," je dejal direktor reprezentance Jean-Daniel Mudry. Accola, v sezoni 1991/1992 zmagovalec svetovnega pokala, izključitve iz reprezentance ni želel komentirati.
"Ljubimec" Hingisove ostaja v zaporu
29. 08. 2000 00.00
Dubravko Rajčević, 45-letni "ljubimec" švicarske teniške zvezdnice Martine Hingis, bo ostal v zaporu na Floridi, saj je odločno zavrnil možnost, da bi se svoje "velike ljubezni" izogibal na dolgo in široko več kot dve leti. Rajčevića so priprli 30. marca letos na teniškem turnirju v Key Biscaynu, po priloženi varščini tisoč ameriških dolarjev pa so ga takoj izpustili. Strast za številko ena ženske teniške lestvice WTA pa je bila za 45-letnega konstruktorja ladij hrvaškega rodu z avstralskim potnim listom vendarle prevelika, tako da so ga zaradi zalezovanja in pisanja ljubezenskih pisem z neprimerno vsebino 1. aprila vnovič priprli. Po mnenju sodnega izvedenca je Rajčević shizofrenik, kljub temu pa je okrožni sodnik mnenja, da je sposoben prisostvovati sojenju, ki je napovedano za 18. september. Ameriška zvezna država Florida je sicer zahtevala preložitev sojenja, ker čaka na odločitev prizivnega sodišča, ki bo podalo mnenje o možnem pričanju Hingisove prek satelitske povezave. Hingisova je že odklonila možnost, da bi zoper Rajčevića osebno pričala na sodišču, saj ima ravno v tem času veliko poslovnih dejavnosti.
Švicarske banke za žrtve holokavsta
26. 07. 2000 21.33
Sodnik zveznega sodišča v New Yorku Edward Korman je danes odobril poravnavo med švicarskimi bankami in žrtvami holokavsta v višini 1,25 milijarde ameriških dolarjev. Več kot pol milijona žrtev holokavsta in njihovih potomcev je namreč tožilo švicarske banke, ker so od druge svetovne vojne zadrževale vloge številnih žrtev nacizma. Sodnik Korman bo določil način razdelitve odškodnine v 30 dneh. Odvetnik obrambe Roger Witten je povedal, da so banke vnaprej nakazale 550 milijonov ameriških dolarjev, da bi se lahko izplačevanje začelo čim prej. Predstavniki švicarskih bank UBS in CS so s poravnavo zadovoljni, predstavnik žrtev holokavsta Ernest Lobet pa je dejal: ''Ne morem reči, da je poravnava pravična, ker je pravičnost relativen pojem. Nobena vsota ne more biti pravična v takšnih okoliščinah.''
Pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci
24. 07. 2000 15.55
V Ženevi so se danes pod pokroviteljstvom švicarske vlade začela pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci iz vrst Vojske za nacionalno osvoboditev. Cilj pogajanj je končati državljansko vojno, ki v Kolumbiji traja že 36 let, po besedah predstavnika švicarske vlade pa naj bi se najprej skušali dogovoriti o dnevnem redu pogajanj ter o tem, kaj naj bi posamezne pogajalske etape obsegale.
Jugoslovani bodo dobili denar
09. 07. 2000 19.06
Švicarske finančne oblasti so odločile, da ne bodo več ovirale izplačila nagrade jugoslovanski nogometni zvezi, ki si jo je priigrala z uvrstitvijo v četrtfinale evropskega prvenstva. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je jugoslovanska nogometna zveza zasebna institucija in torej ni pod nadzorom predsednika Slobodana Miloševića.
Zvišanje ključnih obrestnih mer
15. 06. 2000 17.59
Švicarska narodna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotka na tri odstotke, stopnjo Liborja pa je določila med tremi in štirimi odstotki. Ukrep švicarske narodne banke je bil po mnenju bančnih analitikov pričakovan, saj je zvišanje posledica nedavnega zvišanja obrestnih mer, za katerega se je odločila Evropska centralna banka. Slednja je pretekli teden prav tako zvišala ključno obrestno mero za pol odstotka, in sicer na 4,25 odstotka.
UBS močno povečala dobiček
26. 05. 2000 08.20
Švicarska bančna skupina UBS je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 41-odstotno povečanje dobička. Bančna skupina je v omenjenem primerjalnem obdobju zaslužila 1,29 milijarde ameriških dolarjev, prihodki v investicijskem oddelku bančne skupine pa so se skoraj podvojili. Investicijski oddelek švicarske UBS je v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani dobiček povečal kar za 86 odstotkov na 767 milijonov dolarjev. UBS meni, da so dobri poslovni rezultati posledica predvsem dobrih tržnih pogojev prvega letošnjega četrtletja in pričakuje, da se bodo ugodne razmere nadaljevale do konca leta.
Prepoved skrajne desnice v Švici?
28. 04. 2000 19.35
Švicarski zavod za boj proti rasizmu in antisemitizmu je od bernske vlade zahteval prepoved novo ustanovljene skrajno desničarske Švicarske nacionalne stranke (NPS). Zavod je poleg tega proti omenjeni stranki vložil ovadbo zaradi kršitve člena o odpravi rasizma.
V Švici odkrili nove primere norih krav
27. 04. 2000 13.56
Švicarske oblasti so odkrile tri nove primere bolezni norih krav (BSE). Iz švicarskega veterinarskega urada so včeraj sporočili, da so bolne živali odkrili v kantonih Aargau, Appenzell-Innerrhoden in Graubueden.
Snežni plaz zasul več planincev
24. 04. 2000 17.48
Snežni plaz na območju švicarskega St. Bernarda v kantonu Wallis je danes presenetil skupino dvajsetih planincev.
Lufthansa kupuje delež v Austrian Airlines
18. 04. 2000 12.51
Nemški letalski prevoznik Lufthansa namerava od švicarskega letalskega prevoznika Swissair kupiti delež v avstrijskem prevozniku Austrian Airlines. Da se predsednik uprave Lufthanse Jürgen Weber o tem pogovarja s Švicarji, je za nemški gospodarski magazin Focus-Money potrdil nek visok predstavnik švicarske letalske družbe.
Letali Swissair in Olympic airways pristali na beograjskem letališču
22. 03. 2000 20.56
Prvič po odpravi letalskega embarga Evropske unije proti ZR Jugoslaviji sta na beograjskem letališču danes pristali letali švicarske in grške letalske družbe.
Je Rominger užival doping?
10. 03. 2000 18.50
Švicarska kolesarska zveza je začela preiskovalni postopek zoper Tonyja Romingerja, nekdanjega odličnega kolesarja in trikratnega zmagovalca kolesarske dirke Po Španiji (Vuelta), saj obstaja utemeljen sum, da je med svojo aktivno kolesarsko kariero užival prepovedana sredstva.