Žalec
Banke poostrujejo nadzor
09. 09. 2001 00.00
Roparja, ki je v sredo oropal podružnico Nove ljubljanske banke v Žalcu in odnesel 15 milijonov tolarjev gotovine, policija še išče, kljub temu, da je za sabo pustil številne sledi.
Roparja še iščejo
06. 09. 2001 00.00
Roparja, ki je včeraj v Žalcu oropal poslovalnico Nove Ljubljanske banke in odnesel za približno 15 milijonov tolarjev, policija še vedno išče.
Našli pogrešano deklico
12. 07. 2001 00.00
Na območju zaselka Gorca pri Žalcu so v četrtek našli še ne triletno deklico. Lucija, ki je že v varnem objemu svojih staršev, je povedala, da je spala v črni hosti in da je prestrašena, ob srečanju s starši pa je takoj zahtevala kozarec vode, saj je bila precej žejna.
Izginila triletna deklica
11. 07. 2001 00.00
Policija , gasilci, gorska reševalna služba in vsi domačini Pernovega v občini Žalec že od srede od 11. ure dopoldne iščejo še ne triletno deklico, ki je izginila neznano kam. Dopoldne je bila še skupaj z babico in dedkom v gozdu nedaleč od hiše, v trenutku pa jima je izginila izpred oči in za njo se je izgubila vsaka sled. V akciji sodelujejo številni domačini, policisti, gasilci in člani gorske reševalne službe, pri iskanju pa pomagajo tudi številni psi.
Sodelovanje Žane Žalec in Mercatorja
02. 07. 2001 00.00
Poslovni sistem Mercator, ki je lani ustvaril 4,1 milijarde tolarjev dobička, in žalska trgovska družba Žana sta v Žalcu podpisala desetletni protokol o medsebojnem sodelovanju v nabavi in prodaji blaga ter opravljanju storitev. Kot je ob tej priložnosti poudaril predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković, sta s tem protokolom dejansko potrdila vsa dosedanje dogovore o sodelovanju obeh trgovcev na komercialnem področju. Podpisani protokol prav tako predvideva, da bo ljubljanski trgovec postal Žanin dobavitelj v vseh trgovskih branžah, celotna maloprodajna mreža Žane pa se bo vključila v Mercatorjev franšizni sistem. V prvi fazi tega povezovanja pa bodo vključene le Žanine maloprodajne enote z market programom.
Nova izdaja Vebrove Filozofije
13. 06. 2001 00.00
Po sedemdesetih letih je Študentska založba v zbirki Claritas izdala ponatis leta 1930 izšle Filozofije Franceta Vebra, po prepričanju mnogih najpomembnejšega slovenskega filozofa. Kot si je med predstavitvijo knjige v ljubljanskem Jazz klubu Gajo na vprašanje, zakaj danes Veber, odgovoril starosta slovenskih filozofov dr. Frane Jerman, med drugim tudi "zato, ker brez korenin ne gre in ker je omenjeni mislec v takratno zatohlo slovensko filozofsko sfero prinesel laično evropsko filozofijo".
Odpravljanje posledic toče
31. 05. 2001 00.00
Močan naliv v popoldanskih urah je znova povzročil precej škode. Vse enote ljubljanskih gasilcev so posredovale pri odpravljanju posledic poplavljenih stanovanj, kleti in predvsem cestnih podvozov. Zalilo je podvoze na Celovški Drenikovi in Vilharjevi cesti.
Zbor razlaščencev v Celju
27. 05. 2001 00.00
Celjska podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je v Celju skupaj s predsedstvom združenja sklicala zbor razlaščencev in njihovih pravnih naslednikov. Predsednik celjske podružnice združenja Franc Fazarinc je na srečanju poudaril, da je zbor namenjen pospeševanju izvajanja denacionalizacijskega zakona ter odstranitvi ovir, ki so nastale med njegovim izvajanjem in posegajo v ustavno varovane pravice denacionalizacijskih upravičencev. Opozoril je tudi, da je bilo v celjski podružnici, ki vključuje upravne enote Celje, Žalec in Šentjur, od sprejetja zakona o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo pred desetimi leti, podanih 1076 denacionalizacijskih vlog, nerešenih pa je še 475 zadev.
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00
Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Olimpija osvojila tretje mesto
29. 04. 2001 00.00
Rokometašice Olimpije so v tekmi za tretje mesto na zaključnem turnirju za slovenski pokal v dvorani na Galjevici premagale Žalec s 33:23 (14:13). Za ljubljansko ekipo so največ zadetkov dosegle V. Vinčič 8, Verbinc in M. Vinčič po 6, za žalsko pa V. Dolar 8 ter T. Dolar in Zidar po 4.
Ekološko osveščen Juteks
27. 03. 2001 00.00
Kemijsko-tekstilno podjetje Juteks je na pobudo Združenja kemične industrije Slovenije izdalo poročilo o odgovornem ravnanju družbe na področju varovanja zdravja, varovanja okolja ter zagotavljanja varstva ljudi, ki so vključeni v proizvodno poslovni proces. V družbi, ki je leto 2000 sklenila s 313 milijoni tolarjev dobička, kar je za skoraj 150 odstotkov več kot leto poprej, bodo že konec aprila namestili novo čistilno napravo in izvedli potrebne meritve, vrednost naložbe pa ocenjujejo na 90 milijonov tolarjev.
Besancon - Žalec 28:17
04. 03. 2001 00.00
Rokometašice Žalca so v prvi tekmi četrtfinala evropskega pokala pokalnih zmagovalk izgubile v gosteh pri francoskem Besanconu s 17:28 (8:13).
Izidi ženske rokometne lige
11. 02. 2001 00.00
Izidi 14. kroga slovenske ženske rokometne lige.
Feniks v lasti skupine Omco
30. 01. 2001 00.00
Stoodstotna lastnica žalskega Feniksa, ki je nastal leta 1997 po stečaju takratnega Feralita, je v teh dneh postala belgijska skupina Omco, ki v Evropi ima 15 podjetij in velja za vodilnega proizvajalca steklenih kalupov. Po besedah direktorja Feniksa Srečka Senčiča, je kupnina za žalsko livarno znašala 168 milijonov tolarjev. Belgijci, ki poslujejo v okviru sistema BMT, so se z nakupno pogodbo med drugim obvezali, da bodo v roku naslednjih štiri do šest tednov vrnili 232 milijonov tolarjev državnega posojila. "Ne glede na spremenjeno lastniško strukturo (prejšnja lastnika sta bila celjski Kovintrade s 69-odstotnim lastniškim deležem ter Slovenska razvojna družba, ki je imela 31-odstotni delež), naj bi novi lastnik ohranil vseh 130 delovnih mest v Feniksu. Dejansko so Belgijci postali naš strateški partner, ki nam prinaša nova naročila, na višji kakovostni ravni," je še dejal Senčič.
Izidi ženske rokometne lige
21. 01. 2001 00.00
Izidi 11. kroga slovenske ženske rokometne lige.
Zaustavitev trgovanja z delnicami TKZG
15. 01. 2001 00.00
Uprava Ljubljanske borze je zaradi varstva interesov investitorjev začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami z oznako TKZG, izdajatelja Tovarne krmil Žalec.
Hmeljarji bodo prejeli denar
06. 12. 2000 00.00
Savinjskim hmeljarjem, ki z letošnjo letino niso zadovoljni, saj je pridelek močno oklestila predvsem suša - ponekod tudi do 60 odstotkov - se ni treba bati, da za prodani hmelj ne bodo prejeli obljubljenega denarja. Vodja finančno računovodskega sektorja žalskega Hmezad export importa Josip Skočiš je povedal, da v družbi ne skrivajo, da nimajo težav, vendar je Hmezad likviden, saj njegovo poslovanje ni kreditno ali hipotekarno obremenjeno. Hmezad je največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini, saj je letos odkupil približno 1100 ton hmelja.
Izidi 1. SRL za ženske
19. 11. 2000 00.00
Izidi 9. kroga 1. SRL za ženske.
Nenavaden pojav v Arji vasi
15. 11. 2000 00.00
Stanovalci graščine v Arji vasi pri Žalcu že nekaj dni opozarjajo na dokaj nenavaden pojav. Prebivalci v graščini, ki je bila zgrajena pred skoraj 600 leti, poudarjajo, da jim po njihovih domovih predmeti sami letijo po zraku.
Izidi 6. kroga 1. SRL za ženske
05. 11. 2000 00.00
Izidi:
Izidi 1. SRL za ženske
29. 10. 2000 00.00
Izidi 6. kroga 1. SRL za ženske.
Vlada odgovarja ekologom o deponijah
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na seji 6. oktobra sprejela odgovor na zahtevo Društva ekologov Slovenije, ki je zahtevalo pojasnila, vezana na odločbo ustavnega sodišča v zvezi s prostorskimi plani občine Žalec, ki so urejali deponije odvečnega materiala, nastalega pri gradnji avtoceste Arja vas - Ločica pri Vranskem. Društvo se je na vlado prvič obrnilo že decembra lani, ker pa ni bilo zadovoljno z njenim dogovorom, se je konec junija obrnilo na predsednika vlade Andreja Bajuka. Društvo je vlado med drugim vprašalo, kdo je odgovoren za kršitve zakonskega načela vključevanja javnosti in ustavnega načela sodelovanja pri opravljanju javnih zadev. Vlada je pojasnila, da v lokacijski načrt Arja vas - Ločica pri Vranskem niso bile vključene lokacije za pridobivanje gradbenega materiala niti lokacije za deponiranje viškov nenosilnega materiala.
5. krog 1. SRL za ženske
15. 10. 2000 00.00
Izidi 5. kroga 1. SRL za ženske.
2. krog 1. SRL
24. 09. 2000 00.00
Izidi:
Obnove več železniških odsekov
08. 09. 2000 00.00
Več železniških odsekov v Sloveniji bo ta konec tedna in v začetku prihodnjega tedna zaprtih zaradi vzdrževalnih in obnovitvenih del, sporočajo Slovenske železnice, zato bodo za potnike, ki bodo v tem času potovali z vlaki, poskrbeli z nadomestnim avtobusnim prevozom.
V Žalcu se je včeraj začel Mednarodni likovni simpozij IMBS
26. 08. 2000 00.00
V dvorcu Novo Celje, ki ga je zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna med leti 1754 ter 1760, se je včeraj začel dvotedenski 17. Mednarodni likovni simpozij IMBS, na katerem sodeluje 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, ki bodo po koncu simpozija 8. septembra svoje umetnine prodali na slavnostni dražbi, eno umetnino pa bodo podarili soprireditelju simpozija, občini Žalec. Izkupiček dražbe bodo likovniki namenili obnovi graščine Novo Celje. Letošnji IMBS pripravlja celjski slikar Jure Cekuta, ki je kot edini Slovenec pred devetimi leti postal član te mednarodne institucije, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem mestu Gleinsteten ustanovila svetovno priznana umetnika - nemški slikar Horst Reichle ter avstrijska slikarka Renate Polzer. Na letošnjem simpoziju bodo nastopili likovni umetniki iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Slovenije in ZDA, ki bodo v središče Savinjske doline - Žalec vnesli svoja umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega ter imaginarnega.
Mlekarna Celeia z lastno čistilno napravo
18. 08. 2000 00.00
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je končala projekt koncentracije sirotke, ki jo vsakodnevno izvažajo v Nemčijo in začela s pripravo dokumentacije za gradnjo lastne čistilne naprave, za katero pa bo potrebno odšteti približno 2,5 milijona nemških mark.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Začeli z obiranjem hmelja
09. 08. 2000 00.00
Nekateri savinjski hmeljarji so v teh dneh že začeli z obiranjem hmelja, na katerem je zaradi spomladanske suše in vročine letos nastala precejšnja škoda. Po besedah vodje Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelice Bizjak bo obiranje hmelja, ki je letos zasejan na 1794 hektarjev, kar pomeni 129 hektarjev manj kot lani, v polnem teku šele ob koncu tedna. Več kot tisoč sezonskih delavcev, ki bodo oskrbovali približno sto obiralnih strojev, se bo najprej lotilo pospravljanja hmelja sorte goding, ki je letos nerazraščen, auroro, ki sodi med poznejše hmeljske sorte, pa bodo začeli obirati čez dober teden dni.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.