žarki
Antraks zahteval že tri žrtve
23. 10. 2001 00.00
Uslužbenca poštnega urada v Washingtonu sta umrla zaradi pljučne oblike vraničnega prisada, je potrdil washingtonski župan Antony Williams. Kot je dodal, se zaradi okužbe z vraničnim prisadom zdravita še dva poštna uslužbenca v ameriški prestolnici.
Varnost na brniškem letališču
13. 09. 2001 00.00
Ob ameriški tragediji se pojavljajo številna vprašanja. Eno najpogostejših je, kako so se teroristi lahko nemoteno vkrcali na letala. Kako je poskrbljeno za varnost potnikov, ki potujejo z brniškega letališča, smo se prepričali sami.
Pomembna japonska izstrelitev
29. 08. 2001 00.00
V vesoljskem centru Tanegašima so danes ob 9. uri po srednjeevropskem času izstrelili prvo novo japonsko nosilno raketo H-2A.
Mir še 224,4 kilometra visoko
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so danes sporočili, da se je višina tira ruske orbitalne znanstvene postaje Mir v preteklih 24 urah znižala za 3,5 kilometra. Postaja je dosegla srednjo višino poleta 224,4 kilometra nad Zemljo.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Ozonska luknja nad Antarktiko največja doslej
07. 10. 2000 00.00
Ozonska luknja nad Antarktiko je po navedbah znanstvenikov največja doslej. Razteza se na površini 29 milijonov kvadratnih kilometrov in je štirikrat večja od Avstralije. Znanstveniki svarijo, da so ljudje na južni hemisferi to (za njih) priajajoče poletje ogroženi kot še nikdar doslej. Škodljivi UV-žarki pa seveda ne ogrožajo samo ljudi na južni polobli našega planeta, pač pa še najbolj fitoplankton v morju Antarktike. Tako se bo luknja lahko le še večala.
Kitajska brez ozonu škodljivih snovi
10. 08. 2000 00.00
Kitajska je v desetih vejah industrije, tudi v avtomobilski in elektrotehnični, začela nadomeščati čistila, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi, je danes sporočilo kitajsko ministrstvo za okolje. Program bodo izpeljali v devetih letih. Tako nameravajo do leta 2004 opustiti uporabo ogljikovega tetraklorida, do leta 2009 pa še metilnega kloroforma in CFC. Klorofluoroogljiki (CFC) naj bi povzročali tanjšanje ozonskega plašča v atmosferi, ki zemljo ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Slednji povzročajo nastanek kožnega raka in prispevajo h globalnemu segrevanju ozračja. Kitajska je od leta 1991, ko je podpisala mednarodni sporazum o prepovedi uporabe ozonu škodljivih snovi, zmanjšala njihovo proizvodnjo in uporabo za 50.000 ton.
Spomenik antični Grčiji na Rodosu
06. 05. 2000 20.04
Lokalne oblasti na grškem otoku Rodos, 1215 metrov visokem otoku v Egejskem morju, so pripravile mednarodni razpis, na podlagi katerega naj bi do poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 na otoku zgradili spomenik, podoben Rodoškemu kolosu, enemu od sedmih čudes na svetu. Župan Rodosa Georges Giannopulos je pojasnil, da ne želijo zgraditi novega kolosa, saj danes še vedno ne poznamo vseh dejstev o antiki. Želijo pa zgraditi s tehnološkega vidika pravi spomenik, ki bo obeležil prehod v novo tisočletje, kot je Rodoški kolos zaznamoval antično umetnost.
Olimpijska bakla bo potovala v vesolje
22. 04. 2000 10.24
Organizacijski komite poletne olimpiade 2000 v Sydneyju je potrdil, da bosta na krovu vesoljskega raketoplana Atlantis, ki ga bodo poslali v vesolje v ponedeljek in bo obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), tudi olimpijska bakla in zastava. Zastava in bakla, seveda ne prižgana, sta že zapakirani in shranjeni v raketoplanu. Posebej skrbno je bilo treba zapakirati baklo, da se zaradi preobremenitev pri vzletu in pristanku ne bi poškodovala. Pot bakle v vesolje bo simbolično oznanila začetek štafete, ki se bo sicer začela šest dni po koncu vesoljskega poleta. Pravo baklo bodo v Grčiji na Olimpu 10. maja prižgali s sončnimi žarki, nato pa bo tri mesece potovala do 27.000 kilometrov oddaljenega Sydneyju v Avstraliji. Do otvoritve olimpiade sredi septembra bo baklo nosilo 11.000 baklonoscev. Bakla, ki bo poletela v vesolje, je le neznatno manjša od prave, ki je dolga 72 centimetrov in tehta en kilogram.
Čiščenje grških spomenikov
01. 11. 1999 10.54
Grški restavratorji nameravajo spomenike v prihodnje čistiti z laserskimi žarki. Prvi poskus na neki majhni cerkvi iz 14. stoletja v središču Aten je bil po poročanju grških časnikov uspešen. Novo metodo so razvili sodelavci grškega Inštituta za tehnologijo in znanost. Laserski žarek predre umazanijo na spomeniku in jo spremeni v prah, ne da bi pri poškodoval material. ''Našo novo metodo smo morali spremeniti skoraj 40-krat, da se je nazadnje izkazala za popolno,'' je povedal Teodoros Skulikidis s Tehniške univerze v Atenah. V naslednjih tednih naj bi na enak način poskusno očistili še nekaj spomenikov. Če se bo nova metoda izkazala za uspešno, jo bodo uporabili tudi za čiščenje atenske akropole.
Ozonska luknja se je nekoliko zmanjšala
07. 10. 1999 10.43
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je ozonska luknja nad Antarktiko letos nekoliko zmanjšala v primerjavi s septembrom lani. Ozonska luknja nad Antarktiko je septembra 1998 znašala rekordnih 27,2 milijona kvadratnih kilometrov, letošnje satelitske meritve pa so pokazale, da se je zmanjšala na 25,4 milijona kvadratnih kilometrov.
Sončenje je tudi koristno
10. 07. 1999 08.29
Sonce je zdravju mnogo bolj koristno, kot pa mislijo ljudje, menijo štirje britanski zdravniki iz Bristola. Ti sicer priznavajo, da ultravijolični žarki povečujejo možnost kožnega raka in pospešujejo staranje, vendar je verjetnost, da bi umrli zaradi pretiranega sončenja, majhna.
Predstavitev najmočnejšega laserja na svetu
24. 06. 1999 08.37
V francoskem Bordeauxu so te dni uradno odprli laboratorij CELIA, v katerem deluje najmočnejši in najhitrejši laser na svetu. V laboratoriju trenutno preučujejo uporabo laserjev z ultra kratkimi sunki na področju strojne obdelave elektronskih komponent. Laboratorij od avgusta lani razpolaga z najmočnejšim in najhitrejšim laserjem na svetu, ki lahko s svojimi žarki zabeleži najhitrejše fizične procese. Nakup laserja, vrednega 4,4 milijona evrov, sta omogočila EU in regionalni svet Akvitanije.
Izgubili zvezo s satelitom Terriers
19. 05. 1999 22.50
Zemeljska postaja bostonske univerze je izgubila zvezo z raziskovalnim satelitom Terriers, ki so ga ob finančni pomoči ameriške vesoljske agencije NASA izdelali študenti te univerze.
Na prvi tekmi na olimpijskem stadionu 104.583 gledalcev
06. 03. 1999 16.29
Na prvi tekmi na novozgrajenem olimpijskem stadionu v Sydneyu, kjer bodo leta 2000 olimpijske igre, se je zbralo 104.583 gledalcev. Stadion Australia sprejme 110.000 gledalcev in je bil za dve tekmi rugby lige razprodan, vendar pa očitno vsi ljubitelji športa niso prišli na stadion.
Monetovo Vzhajajoče sonce muzeju Getty v Los Angelesu
19. 11. 1998 11.05
Muzej Getty v Los Angelesu je nedavno dobil eno od prvih impresionističnih del znamenitega francoskega slikarja Clauda Moneta (1840-1926). Delo, naslikano leta 1873, upodablja pristanišče Le Havre na severozahodu Francije, kjer prvi žarki zore odsevajo na zeleno-modri morski gladini. Slika je bila doslej na ogled v pariškem muzeju Marmottan, občinstvu v Los Angelesu pa bo na voljo od 27. novembra dalje.
Piramida v Gizah bo leta 2000 dobila zlati vrh
02. 10. 1998 13.55
Ob proslavi prehoda v novo tisočletje bo velika egipčanska piramida v Gizah dobila devet metrov visok zlati vrh. Na 4.500 staro in 137 metrov visoko Keopsovo piramido ga bodo namestili natančno ob polnoči s helikopterjem in tako popravili razliko sedanjih manjkajočih devetih metrov do prvotnega stanja, je v četrtek v Kairu povedal egiptovski minister za kulturo Faruk Husni. Prebivalci Egipta naj bi na Silvestrsko noč leta 2000 ta enkratni dogodek proslavljali tako dolgo, dokler prvi sončni žarki na Novega leta dan ne obsijejo zlatega vrha piramide. Ob tej priložnosti bo potekal tudi koncert francoskega umetnika Jean-Michela Jarra. Jarre je v Kairu pojasnil, da pripravlja multimedijsko opero, ki naj bi jo ob prelomu tisočletja prenašali prek satelita po vsem svetu. Naslov opere je Dvanajst sanj sonca. Jarre, ki ga je Unesco pred petimi leti imenoval za svojega posebnega odposlanca, je zadnjič nastopil leta 1997 z multimedijskim koncertom v Moskvi.
Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.