željo
Kučan sprejel kitajsko državno svetnico
22. 02. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel kitajsko državno svetnico Wu Yi. Ob tem je izrazil velik interes Slovenije za vsestranski razvoj dvostranskih odnosov, posebej na gospodarskem področju, ter željo slovenskega gospodarstva po čim lažjem dostopu do kitajskega trga.
Hrvaški sabor o primeru generala Norca
14. 02. 2001 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora bo danes na redni seji razpravljal o primeru upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca, ki je na begu že sedmi dan, potem ko je bil minuli teden osumljen za umor srbskih civilistov leta 1991 na območju Gospića. Predstavniki vladajoče koalicije bodo skušali doseči sprejem sklepov, s katerimi bi zapore cest in proteste, ki so jih minuli teden v podporo generalu Norcu pripravili vojni veterani, označili za poskus rušenja ustavnega reda in državnega udara. Od hrvaške vlade bodo zahtevali, da sprejme zakonske ukrepe za ohranitev demokratične ureditve na Hrvaškem ter mira in varnosti za vse državljane.
V pričakovanju Greenspanovega poročila
13. 02. 2001 00.00
Svetovni finančni trgi čakajo na nov znak predsednika ameriških Federalnih rezerv (Fed) Alana Greenspana, ki bo v kratkem podal polletno poročilo o gospodarskem zdravju države. Vprašanje je, ali se bo Greenspan vendarle odločil še tretjič zmanjšati obrestne mere - po dveh zaporednih pol-odstotnih prejšnji mesec. Ekonomisti ne pričakujejo večjih presenečenj. Strokovnjaki že pravijo, da ni več razlogov za strah, da bi se skoraj desetletna gospodarska rast upočasnila ali pa celo zapadla v recesijo. Potrošnja na tržiščih se je v zadnjem času spet povečala, po tem, ko je bila v ponovoletnem času pod pričakovanji.
Kacin sprejel avstrijskega veleposlanika
12. 02. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel novega avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Ferdinanda Mayrhoferja Grünbühla in ob tej priložnosti dejal, da Slovenija in Avstrija kot sosednji državi delita skupno usodo, zato ni boljše rešitve od izboljšanja odnosov med državama. Veleposlanik Mayrhofer pa je izrazil željo, da bi se državi v prihodnje o vseh vprašanjih odkrito in več pogovarjali ter tako bolje osvetlili in uredili dvostranske probleme.
Srečanje Fischerja in Svilanovića
07. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer vidi možnost, da bi v ZRJ in na Kosovu vzpostavili trajen mir, ustavili nasilje in rešili vsa humanitarna in pravna vprašanja, so sporočili po današnjem srečanju Fischerja z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem v Berlinu. Fischer je dejal, da je glede reševanja krize v južni Srbiji optimističen, Svilanović pa je izrazil željo, da bi Nemčija prevzela "odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju ZRJ in regije".
Minister But na Dunaju
02. 02. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodnimi viri Wilhelmom Moltererjem. Sogovornika sta v zvezi z vprašanjem reje lipicancev oziroma vodenja njihovih rodovniških knjig ugotovila, da za zdaj še ni mogoče skleniti ustreznega sporazuma. Vendar pa je bo besedah slovenskega kmetijskega ministra pomembno, da severna soseda meni, da to bilateralno vprašanje ne more ovirati vstopanja Slovenije v Evropsko unijo.
Veleposlanik Turčije v GZS
02. 02. 2001 00.00
Po nedavnem uspešnem obisku slovenske gospodarske delegacije v Beogradu, kažejo zanimanje za sodelovanje in skupne nastope na trgu ZRJ tudi druge države. Danes je na svojo pobudo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) obiskal veleposlanik Turčije. S predsednikom GZS, Jožkom Čukom, sta se pogovarjala o možnostih sodelovanja slovenskih in turških podjetij na trgu ZRJ in širše na trgu držav Pakta stabilnosti.
Bizjak na obisku v Kopru
02. 02. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak in državni sekretar na ministrstvu Karl Erjavec sta se v Kopru srečala s predsedniki sodišč z območja Višjega sodišča v Kopru, z vodjo koprskega Višjega državnega tožilstva ter vodji okrožnih državnih tožilstev v Kopru in Novi Gorici. Gosta sta se seznanila s stanjem na tamkajšnjih sodiščih in problemi, s katerimi se soočajo predstavniki sodne veje oblasti. Sogovorniki so izpostavili problem reševanja zaostankov v sodstvu, dotaknili pa so se tudi vloge pristojnega ministrstva pri reševanju nekaterih težav s spremembami zakonodaje ali pa z ukrepi na področju pravosodne uprave in logistike.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Tri sestre v CD
31. 01. 2001 00.00
V dvorani Duše Počkaj bo danes ob 20. uri premiera predstave Maison Vide/Tri sestre, za katero so pod režijskim vodstvom Fulvia Iannea umetniške moči združili slovenski in italijanski igralci. Moderna različica drame Čehova je s podporo Italijanskega inštituta za kulturo nastala v produkciji Cankarjevega doma in gledališča Reon iz Bologne. Gledalci si bodo v Cankarjevem domu predstavo lahko ogledali še 1., 2., 3., 4., in 5. februarja, nato pa se bo skupina selila na italijanske gledališke odre.
Srečanje Drnovška in Koštunice
28. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek se je ob robu 31. Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu prvič po spremembi režima v Beogradu oktobra lani, srečal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. V pogovoru, ki je potekal v pozitivnem vzdušju, sta govorila o poglobitvi odnosov med državama, srečanje pa oba izpostavila kot začetek novega obdobja v teh odnosih. Izmenjala sta si vabila za obisk v Ljubljani oziroma v Beogradu in izrazila željo, da se bosta prihodnjič srečala v kateri od omenjenih prestolnic.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Sredstva za verske organizacije
26. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush načrtuje spremembe pri reševanju določenih socialnih težav, kar pa po mnenju nasprotnikov posega v ustavno določeno ločitev cerkve od države. Bush je na sestanku z washingtonskim nadškofom, kardinalom Theodorjem McCarrickom, napovedal, da bo kongresu predlagal zakonodajo, po kateri bi lahko verske dobrodelne organizacije, naj bodo krščanske, muslimanske, judovske ali kakšne druge, tekmovale za pridobitev proračunskega denarja pri izvajanju določenih programov, kot so izvenšolske dejavnosti za mladino, pomoč zapornikom in odvisnikom od mamil. Busheva napoved je v skladu z njegovim predvolilnim geslom o sočutnem konservativizmu ter željo po krčenju vladnih programov pomoči v prid zasebnim pobudam.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Rupel pisal Albrightovi
22. 01. 2001 00.00
Rupel je v pismu Albrightovi zapisal, da sta državi dosegli visoko raven medsebojnega razumevanja in poglobili sodelovanje. Med njenim mandatom sta Slovenija in ZDA izvrstno sodelovali v Varnostnem svetu ZN in v drugih mednarodnih organizacijah, vrhunec v odnosih pa je bil dosežen z obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji, je zapisal vodja slovenske diplomacije. V pismu je še izrazil prepričanje, da se bodo dobri odnosi med ZDA in Slovenijo nadaljevali in se razvijali. Izrazil je tudi željo, da se bosta z nekdanjo državno sekretarko še srečala in izmenjala poglede na pomembna mednarodna vprašanja. Rupel je Albrightovo povabil, naj obišče Slovenijo.
Le Monde o Karničarju
21. 01. 2001 00.00
Francoski dnevnik Le Monde je v petkovi izdaji celotno stran posvetil slovenskemu alpinistu in smučarju Davu Karničarju, ki mu je 7. oktobra 2000 kot prvemu človeku uspelo v celoti smučati z najvišje gore sveta. Dopisnik Le Monda Gerard Albouy je med drugim zapisal, da je Davo Karničar brez postanka, brez derez in brez sezuvanja v petih urah kot prvi človek v celoti prismučal s strehe sveta.
Maradona kot trener?
21. 01. 2001 00.00
Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Armando Maradona si športno prihodnost zamišlja kot trener. "Zakaj ne?" je sinoči v zabavni oddaji na nemški televiziji komentiral 40-letni Argentinec.
Bohinc jutri v Belgiji
21. 01. 2001 00.00
Notranji minister Rado Bohinc se bo v okviru tridnevnega obiska v Belgiji jutri v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za pravosodje in notranje zadeve Antonijem Vitorinom. Predstavil mu bo izvajanje projekta vzpostavljanja Schengenske meje v Sloveniji ter izrazil željo po pomoči in tesnem sodelovanju z EU pri zagotavljanju pogojev za uspešno izvedbo projekta.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
OPEC bo zmanjšal proizvodnjo nafte
13. 01. 2001 00.00
Predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), alžirski minister za energetiko Šakib Kelil je v pogovoru za arabski dnevnik al- Hajat potrdil, da se bo kartel 17. januarja na srečanju na Dunaju najverjetneje odločil za zmanjšanje proizvodnje nafte za od 1,5 do 2 milijona sodčkov nafte dnevno.
Izjava Komisije Pravičnost in mir
08. 01. 2001 00.00
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je pripravila posebno izjavo oziroma "apel javnosti" proti izkoriščanju zaposlenih in za zaščito družine, v kateri med drugim ugotavlja, da so v Sloveniji razmere pri zaposlovanju žensk in varstvu materinstva ter družinskega življenja zaskrbljujoče. Pri tem komisija posebej opozarja na problem podaljševanja delovnega časa v nekaterih dejavnostih, zlasti v trgovini, kjer med zaposlenimi prevladujejo ženske.
Sodelovanje Madonne in Britney Spears
07. 01. 2001 00.00
Po poročanju televizijske postaje MTV se v prihodnje obeta sodelovanje ameriških pop zvezdnic 42-letne Madonne in 19-letne Britney Spears. MTV ob tem še dodaja, da do konkretnega dogovora med pevkama še ni prišlo, vendar pa naj bi Britney načrtovala nekaj snemalnih dni z Madonno v mesecu maju. Pevki sta v preteklosti že večkrat izrazili željo po sodelovanju in v številnih izjavah poudarjali medsebojno oboževanje. Tako je npr. Madonna na enem izmed svojih nedavnih koncertov v New Yorku med nastopom nosila majčko z napisom Britney. Njena mlajša kolegica pa je v nekem pogovoru dejala, da obožuje Madonno, ker "počne, kar želi, in je ne briga, kaj si kdorkoli misli".
Arafat pripravljen na pogovore
31. 12. 2000 00.00
Palestinski vodja Jaser Arafat je ob današnjem obisku pri tunizijskem predsedniku Zineju El Abidineju Ben Aliju ponovil pripravljenost za obširnejše pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o njegovem bližnjevzhodnem mirovnem načrtu. Arafat je dodal, da je o pripravljenostI Palestincev za pogovore o Clintonovih predlogih že obvestil tunizijskega predsednika, je poročala tunizijska agencija TAP.
Kadrovske spremembe v policiji
29. 12. 2000 00.00
Z nastopom novega leta bo na policijski upravi Slovenj Gradec prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Dosedanji načelnik Operativno komunikacijskega centra tamkajšnje policijske uprave Aleksander Mali bo na lastno željo premeščen na Policijsko akademijo, na njegovo mesto pa bo razporejen dosedanji komandir slovenjegraške postaje prometne policije Peter Pungartnik, so sporočili iz omenjene policijske uprave.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Večerni potop božičnega drevesca
25. 12. 2000 00.00
Skoraj 60 potapljačev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije je v blejsko jezero potopilo zvon. Letošnji potop je že peti zapored, vendar so božično drevesce tako kot lani nadomestili z zvonom.
Neuspešna vojaška pogajanja
21. 12. 2000 00.00
V kraju Panmunjon so se danes neuspešno končala vojaška pogajanja med Severno in Južno Korejo. Severnokorejski vojaški predstavniki so se namreč spotaknili ob dokument južnokorejskega obrambnega ministrstva, ki je Severno Korejo označilo za "glavnega sovražnika" Južne Koreje. Severna Koreja meni, da takšno stališče južne sosede pomeni zavračanje dialoga in željo po prepiranju.
Nagrada Karla Velikega pisatelju Gyoergyu Konradu
18. 12. 2000 00.00
Mednarodno nagrado Karla Velikega za leto 2001 bo prejel madžarski pisatelj in sociolog Gyoergy Konrad. "Ta mož je postal za mnoge moralni steber družbe, z njim lahko najbolje izrazimo našo željo po razumevanju med narodi v Evropi," je odločitev komisije pojasnil profesor Walter Eversheim. Konrad se je rodil leta 1933 judovskim staršem v mestu Debrecen ob madžarsko-romunski meji. Nacistično preganjanje Judov je preživel le zato, ker so njegovi sorodniki prebegnili v Budimpešto.