židovski
Podelitev Goethejevih nagrad
26. 03. 2000 17.33
Te dni so v mestu Weimar na vzhodu Nemčije podelili Goethejeve medalje, ki jih že od leta 1954 vsako leto podeljuje Goethejev inštitut. Nagrajeni so tisti, ki prispevajo k temu hramu nemške kulture in lingvistike. Med letošnjimi nagrajenci sta bila britanski dramaturg George Tabori, ki je medaljo prejel za prispevek k razvoju nemškega gledališča, in ameriški arhitekt Daniel Libeskind, ki je naredil načrt za eno najbolj originalnih zgradb v Berlinu po združitvi obeh Nemčij, Židovski muzej.
Mobiliziranje proti valu kristjanov
27. 11. 1999 11.55
Dva meseca pred praznovanjem svetega leta 2000 se Izrael mobilizira proti valu kristjanov, ki želijo z nasiljem ustaviti prihod Mesije in zadnjo sodbo. Izraelski minister za notranjo varnost Šlomo Ben Ami je sklical sestanek z državno varnostno službo in ameriškim zveznim preiskovalnim uradom (FBI) za identifikacijo sekt z apokaliptičnimi nameni. Poseben proračun v vrednosti 12 milijonov dolarjev je namenjen za posebno enoto policijskih agentov za notranjo in zunanjo varnost. Po zadnji javnomnenjski raziskavi manj kot 40 odstotkov Američanov verjame v biblijski konec sveta. Eden izmed njih se je oklical za preroka Elijo in potrdil, da se bo Ezekielovo preroštvo kmalu uresničilo: na tempeljski gori svetega mesta se bo nenadoma pojavil izvir, ki bo oznanil konec sveta in to bo poleg dveh mošej na gori postalo tretje islamsko sveto mesto. Nekateri židovski skrajneži delijo to vizijo, ker želijo porušiti mošeje na območju antičnega Salomonovega templja, ki ga želijo obnoviti. Jeruzalemska policija ima na voljo 430 ljudi, ki bodo bedeli nad varnostjo v Jeruzalemu.
Izrael proti krivim prerokom
23. 11. 1999 15.22
Dva meseca pred praznovanjem svetega leta 2000 se Izrael mobilizira proti valu kristjanov, ki želijo z nasiljem ustaviti prihod Mesije in zadnjo sodbo. Izraelski minister za notranjo varnost Šlomo Ben Ami je sklical sestanek z državno varnostno službo in ameriškim zveznim preiskovalnim uradom (FBI) za identifikacijo sekt z apokaliptičnimi nameni.
Končano bližnjevzhodno vrhunsko srečanje
02. 11. 1999 21.25
V norveški prestolnici se je končalo bližnjevzhodno vrhunsko srečanje, posvečeno spominu na nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Sestanek, ki sta se ga poleg palestinskih in izraelskih voditeljev udeležila tudi ameriški predsednik Bill Clinton in ruski premier Putin, naj bi spodbudil nov krog pogajanj, do dokončnega mirovnega sporazuma med Izraelci in Palestinci.
Osumljeni streljanja na judovski center se je predal
11. 08. 1999 20.52
V Los Angelesu so bili sinoči spet priča streljanju, v katerem je bilo v napadu na židovski center pet ljudi ranjenih, med njimi trije otroci. En otrok, ki je bil ranjen v trebuh, je še vedno v kritičnem stanju.
Dva tisoč let stara tovarna
26. 06. 1999 08.53
Arheologi so v Jeruzalemu odkrili dva tisoč let staro tovarno, v kateri so izdelovali orodje za židovski tempelj. Kot je poročala izraelska televizija, je bil tempelj zgrajen v šestem stoletju pred našim štetjem. Po uničenju templja pa so tovarno zapustili in nanjo povsem pozabili.
Netanjahu iz Rusije v Gruzijo
22. 03. 1999 10.37
Izraelski premier Benjamin Netanjahu bo danes sklenil obisk v Rusiji in odpotoval v Gruzijo. Pred napovedanim srečanjem z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom in ruskim zunanjim ministrom Ivanovom je Netanjahu obiskal moskovsko židovski šolo. Današnji pogovor med državniki naj bi tekel v smeri gospodarskega sodelovanja in ruskega sodelovanja z Iranom na področju jedrske tehnologije, kar Izrael močno kritizira.
V Švici naprodaj 40 Chagallovih del
11. 01. 1999 10.19
V Soleureju na vzhodu Švice bo od 17. januarja do 25. aprila naprodaj štirideset izvirnih olj Marca Chagalla. Vsako delo bo naprodaj po fiksni ceni prvemu kupcu, je sporočila galerija Schaer in Wildbolz. Originali bodo prodani po zanimivi ceni, ker jih bo galerija predala neposredno v roke kupcev, je še povedal eden izmed lastnikov galerije, Kurt Schaer. Cene del, naslikanih med leti 1948 in 1982, se gibljejo med 130.000 in milijonom švicarskih frankov. Marc Chagall je bil rojen v židovski družini v Belorusiji leta 1887, od leta 1923 dalje pa je živel v Franciji, kjer je leta 1985 tudi umrl.
Podelitev Plečnikovih nagrad za leto 1998
20. 04. 1998 15.45
V Narodni galeriji v Ljubljani so opoldne podelili letošnje Plečnikove nagrade. Komisija, v kateri so bili arhitekti Miha Dešman, Miloš Florijančič in Andrej Hrausky, se je odločila, da Plečnikovo nagrado za leto 1998 prejme arhitekt Aleš Prinčič za več družinskih hiš in interierjev, ki jih je zasnoval v zadnjih letih; Plečnikovi medalji dobita arhitekt Danilo Fuerst za življenjski prispevek na področju slovenske arhitekture in uredniški odbor A-besede za stalno rubriko z arhitekturno tematiko v dnevnem časopisu Večer.
V Jeruzalemu po isti ulici kot Jezus
25. 03. 1998 09.33
V arheološkem parku, ki ga nameravajo v Jeruzalemu odpreti do konca stoletja, bodo izgradili tako islamski kot židovski in krščanski del, mogoče pa so bo tudi sprehoditi po ulici, po kateri naj bi hodil sam Jezus Kristus. Vodja arheologov Gideon Avni je park označil kot "vodič po starem Jeruzalemu", kjer se bodo lahko obiskovalci sprehodili po različnih zgodovinskih obdobjih mesta. Obiskovalci bodo tako v park vstopili skozi nova vrata v zidu, ki obdaja Staro mesto, nekaj sto metrov daleč od zahodnega zidu, kjer je bilo v 16. stoletju muslimansko stanovanjsko naselje. Od tam, vzdolž izvorne ceste, ki so jo izgradili pred 2000 leti iz apnenca, se park nadaljuje v bogataško židovsko sosesko iz časa Bizanca. Po kratkem sprehodu in 15 stopnicah pa bo pot vodila "nazaj" v obdobje Drugega templja, na glavno ulico iz časa Jezusa, po kateri naj bi tudi hodil do templja.
Židovski naseljenci zasedli prazne palestinske hiše
04. 01. 1998 09.52
Več deset židovskih naseljencev je davi zasedlo prazne palestinske hiše v starem delu Hebrona. Tako po lastnih navedbah protestirajo proti napadom Palestincev na svoja prebivališča. Izraelska vojska je zaprla vhode v stari del mesta, da bi preprečila morebitne nove zasedbe palestinskih hiš. Židovski naseljenci obtožujejo vojsko, da jih ne ščiti dovolj pred palestinskimi napadi in zahtevajo možnost oboroženega patruljiranja po starem delu mesta, kar pa vojska zavrača.
Palestinci bodo razširili pogajanja
04. 11. 1997 00.00
Palestinci so zaradi pritiska ZDA in Izraela danes sporočili, da so pripravljeni razširiti mirovna pogajanja z Izraelci, ki so se sinoči začela v bližini Washingtona, tudi na manj pomembna vprašanja. Palestinska stran je namreč vztrajala, da bi na pogajanjih razpravljali predvsem o židovski kolonizaciji na Zahodnem bregu ter umiku izraelske vojske z zasedenih ozemelj, zato v Washington ni želela napotiti strokovnjakov, pristojnih za pogajanja o manj ključnih vprašanjih.