žilne
Telesna neaktivnost je eden glavnih dejavnikov bolezni 21. stoletja
14. 01. 2022 19.50
Gibanje je naše zdravilo, ki je dosegljivo vsakomur in deluje proti srčno-žilnim boleznim, sladkorni, osteoporozi, depresiji in stresu. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli potrebujejo vsaj 150 minut zmerne ali 75 minut visoko intenzivne aerobne vadbe na teden. Poleg tega pa še vsaj dvakrat tedensko vaje za mišično moč in vzdržljivost. Telesna neaktivnost je namreč eden glavnih dejavnikov bolezni 20. in 21. stoletja.
2515 okužb: Omikron izpodrinil delto, a delež bolnikov s težjim potekom manjši
10. 01. 2022 09.36
Omikron je že izpodrinil delto, zato lahko pričakujemo veliko število okuženih v razmeroma kratkem času. Čeprav marsičesa o tej različici še ne vemo, je videti, da bolezen poteka v blažji obliki in da je delež tistih, ki imajo težji potek bolezni, manjši, pa je povedal dr. Franc Strle. Peti val bo drugačen, velik del epidemiološke situacije se bo dogajal doma in ne v bolnišnicah, pravi minister za zdravje Janez Poklukar. A cepljenje je še vedno najpomembnejši ukrep, poudarjata oba. Kot je pojasnil dr. Strle, ne pričakujejo, da bo cepljenje prepričljivo zmanjšalo širjenje virusa, se bo pa prepričljivo zmanjšal delež tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo. Cepljenje je priporočljivo tudi zato, ker bo število okuženih naraslo in bo absolutno število tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje še vedno veliko.
Nova akcija cepljenja: naročanje ni potrebno
10. 01. 2022 13.38
Po prvi cepilni akciji, ki je presegla pričakovanja, bo od četrtka do sobote potekala nova, druga akcija cepljenja. Vsi cepilni centri bodo tako odprti od 8. ure do 20. ure, naročanje na cepljenje pa ni potrebno.
Odpoved operacij: 'V bolnišnico prihajajo samo taki, ki imajo že odmrtje na nogah'
05. 12. 2021 19.29
Zaradi epidemije so ogrožene številne operacije. Številne zaposlene so iz operacijskih dvoran preusmerili na covid oddelke, zato lahko operirajo samo urgentne, nujne in onkološke bolnike. Pogosto so tako postavljeni pred odločitev, kateri bolnik bolj in prej potrebuje operacijo in kateri lahko, z manj škode za zdravje, še počaka. Da bi necovidne bolnike zato pošiljali na operacije v tujino, pa še ne razmišljajo.
'Iz vsega srca si želimo, da bi lahko naš Bono hodil in imel normalno otroštvo'
28. 11. 2021 08.52
V Društvu Viljem Julijan so se odločili pomagati dveletnemu fantku Bonu, ki ima redko bolezen – v možganih in hrbtenjači ima žilne tumorje oz. kavernome – zaradi česar ne more hoditi. Upanje, da bo nekoč lahko zakorakal v svet, so posebne fizioterapije, ki pa so samoplačniške. Letno stanejo 30.000 evrov, tako visokega izdatka pa si starša ne moreta privoščiti. Zato so člani društva sprožili zbiralno akcijo. Verjamejo, da bo Slovenija ponovno pokazala svojo dobrosrčno plat in bo Bonu pomagala do 'normalnega življenja'.
Kobilice, meduze, črvi: superživila prihodnosti
17. 11. 2021 06.00
Evropska komisija je kot novo živilo odobrila kobilice selke. Žuželke, nekoč znane po tem, da so uničile ves pridelek, se zdaj pojavljajo kot alternativen vir beljakovin, ki bi lahko olajšal prehod na bolj trajnosten prehranski sistem. Že lani so med živila uvrstili posušene ličinke velikega mokarja, ki naj bi jih uporabljali kot prigrizek ali sestavino za piškote in testenine. Znanstveniki zdaj menijo, da bi na naše krožnike morale tudi meduze, ki da niso le zdravo živilo z nizko vsebnostjo maščob, ampak tudi trajnostni vir hrane.
Angleški znanstveniki: 'Če greste spat ob 22. uri, zmanjšate tveganje za srčno-žilne bolezni'
09. 11. 2021 08.01
Raziskovalci, ki so preučevali navade 88.000 prostovoljcev, so ugotovili, da je optimalen čas za odhod v posteljo med 22. in 23. uro, saj lahko tako srce ohranimo zdravo. Verjamejo, da je ta ura usklajena z našo notranjo telesno uro, zato lahko tako zmanjšamo tveganje za srčno in možgansko kap.
Možgansko kap utrpi ena od štirih odraslih oseb po svetu
18. 10. 2021 12.58
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni, a s poznavanjem in zdravljenjem lahko preprečimo več kot 80 odstotkov možganske kapi, pri večini bolnikov pa lahko predvsem s hitrim prepoznavanjem in ukrepanjem omilimo njene posledice.
Hiperholesterolemija: tisti, ki za bolezen ne vedo, v povprečju živijo 16 let manj
13. 10. 2021 10.10
Družinska hiperholesterolemija prizadene eno osebo na 300 prebivalcev, a diagnozo ima v Evropi postavljeno manj kot 10 odstotkov bolnikov, glede na ocenjeno pogostost bolezni. Pri otrocih je ta odstotek za pol nižji, pomembno je, da se to življenjsko ogrožajočo dedno presnovno motnjo čim prej prepozna, saj imajo nezdravljeni bolniki več kot desetkrat večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Pri polovici nezdravljenih moških do 50. leta in ženskah do 60. leta se razvijejo bolezni srca in ožilja. Presejalni testi se pri nas opravljajo že v porodnišnici.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Starejši od 65 let naj zdravnika ob okužbi povprašajo o zdravilu regeneron
11. 10. 2021 14.54
V Sloveniji imamo od sredine poletja na voljo zdravilo regeneron, ki temelji na uporabi monoklonskih protiteles. Uporablja se za zgodnje zdravljenje bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo in za zaščito po stiku z okuženo osebo, če obstaja tveganje za hud oziroma težji potek bolezni. "Smotrno je, da se starejši od 65 let ob pozitivnem PCR-testu posvetujejo z zdravnikom o morebitni napotitvi v dnevno bolnišnico na infuzijo zdravila regeneron," je opozoril minister za zdravje Janez Poklukar.
Mislite na svoje srce, naredite krog zdravja
06. 10. 2021 09.36
Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji največji javnozdravstveni problem, saj terjajo največji delež smrti v populaciji. Na bolezni srca in ožilja vsakoletno opozarja tudi Društvo študentov medicine Slovenije, ki v okviru projekta Misli na Srce, ozavešča o preventivnih ukrepih za preprečevanje teh bolezni. Njihovo glavno poslanstvo je zmanjševanje obolevnosti Slovencev in v sklopu tega poslanstva organizirajo več kongresov. Med najpomembnejše spada Krog zdravja, ki bo letos potekal že desetič.
Po smrti 20-letnice vlada začasno zaustavila cepljenje s cepivom Janssen
29. 09. 2021 10.56
V ponedeljek so v ljubljanski UKC zaradi možganske kapi sprejeli 20-letnico, ki je bila cepljena s cepivom Janssen. Primer so pristojnim prijavili kot možen stranski učinek po cepljenju, vlada pa je po priporočilu strokovne skupine začasno zaustavila cepljenje z omenjenim cepivom.
Možganska kap – ko o življenju in smrti odloča vsaka minuta
23. 09. 2021 00.15
Srčno-žilne bolezni so tako v Sloveniji kot po svetu najpogostejši vzrok smrti, veliko preživelih pa, sploh po možganski kapi, tudi zelo težko okreva. Pri možganski kapi je življenjsko pomembno predvsem hitro ukrepanje, kako nevarna je, pa pričajo tudi podatki, da brez dolgoročnih posledic po njej živi le tretjina bolnikov, kar tretjina pa jih umre.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Dolgi covid pogosto uniči kakovost življenja: zdravnik je dolžan poslušati, ne soditi
04. 09. 2021 07.00
Utrujenost, zasoplost, zmanjšana telesna zmogljivost, rahlo povišana telesna temperatura, problemi s koncentracijo, težave pri iskanju besed, motnje spanja, mišične bolečine, glavobol ... Dolgi covid lahko prizadene številne organe in organske sisteme, vključno z dihalnim, srčno-žilnim, nevrološko-psihičnim, želodčno-črevesnim in mišično-skeletnim. Zdi se, da je seznam težav, o katerih poroča več milijonov oseb, ki je prebolelo covid-19, vedno daljši. O dolgem covidu se je razpisal infektolog prof. dr. Janez Tomažič z UKC Ljubljana.
BLOG: CBD – kaj je in kako deluje na naše telo?
29. 08. 2021 15.08
Verjetno ste že slišali za možne koristi olja CBD in morda ste celo razmišljali o uporabi izdelkov s to spojino, ki jo najdemo v konoplji. Glede na to, da so endokanabinoidni sistem odkrili pred nekaj desetletji, smo šele začeli spoznavati kanabidiol in njegove vplive na naše zdravje. Ker pa obstaja veliko zmede glede CBD-ja in njegovega vpliva na človeško telo, sem se odločil v današnjem prispevku pisati o tej naravni spojini.
BLOG: Ananas kot naravno zdravilo
01. 08. 2021 07.54
Ananas – ta okusni tropski sadež nam nudi številne zdravju koristne spojine, antioksidante, vitamine in minerale ter se že vrsto let pogosto uporablja kot naravno zdravilo za mnoge zdravstvene težave.
Slovenija kot tretja na svetu z inovativnim zdravilom za zdravljenje holesterola
15. 07. 2021 13.46
V UKC Ljubljana so predstavili novo terapijo za zdravljenje zvišanih vrednosti LDL-holesterola. Prednost novega zdravila je, da ga bolnik prejme enkrat na šest mesecev, z njim pa je možno raven holesterola dolgoročno zmanjšati za do 60 odstotkov. V Sloveniji so prvi štirje bolniki novo zdravilo prejeli pred dvema tednoma, so sporočili.
Dupasquier umrl v bolnišnici
30. 05. 2021 10.00
Motociklist Jason Dupasquier, ki se je v soboto težje poškodoval v kvalifikacijah razreda moto3 pred veliko nagrado Italije v Mugellu, je umrl. Ponoči so 19-letnega mladeniča operirali in je bil v oskrbi na intenzivnem oddelku, vendar je kljub trudu zdravniškega osebja bolnišnice v Firencah podlegel poškodbam.
Kori o tem, da je rešil življenje: Verjamem v karmo, v to, da bi se tudi zame našel darovalec
25. 05. 2021 17.09
Radijski voditelj in glasbenik Tim Kores - Kori je eden tistih, ki so z darovanjem krvotvornih matičnih celic nekomu rešili življenje. Občutek je nepredstavljiv in ti spremeni življenje, pravi. Prav tako pa vse poziva, naj se vpišejo na seznam potencialnih darovalcev. Vpis je preprost, odvzem pa je za darovalce po zaslugi velikega napredka medicine zdaj neboleč.
'Počutila sem se, kot da se mi to ne dogaja, kot da je na mojem mestu nekdo drug'
25. 05. 2021 15.25
September 2019. Takrat le 17-letna Sergeja Urnaut je slišala diagnozo, ki je njeno življenje obrnila na glavo. Akutna mieloblastna levkemija (AML). Življenje ji je rešila presaditev krvotvornih matičnih celic. Njej jih je darovala sestra, a pri številnih bolnikih darovalca znotraj družine ne najdejo. In takrat je še kako pomembno, da je v registru Slovenija Donor čim širši nabor potencialnih darovalcev. Nekdanji bolniki, darovalci in stroka tako v en glas pozivajo: "Daj se na seznam!" Ter dodajajo: darovanje je danes enostaven in neboleč postopek.
Pri krvnih strdkih ključno hitro ukrepanje, preventivno jemanje aspirina napaka
21. 05. 2021 19.35
Čeprav so krvni strdki, zlasti pri vektorskih cepivih, mogoči, stroka poudarja, da so še vedno izjemno redki. V naši največji bolnišnici doslej niso obravnavali niti enega takšnega primera. Je pa ključno, da tako osebni zdravniki kot cepitelji in cepljene osebe prepoznajo znake krvnih strdkov, saj lahko ob hitri pomoči preprečijo zaplete in celo smrt. Strokovnjaki medtem svarijo pred preventivnim jemanjem aspirina in vzbrizgavanjem injekcij proti strjevanju krvi, kar sicer nekateri počnejo, da bi preprečili morebitne strdke.
'Korupcije v zdravstvu je veliko, je pa tudi veliko nesposobnosti'
20. 05. 2021 07.38
Je korupcija v javnem zdravstvu pri nabavi medicinske opreme res tako zakoreninjena, da je ne želi presekati nihče? To je vprašanje, ki si ga postavljamo po novici, da je iz delovne skupine ministrstva za zdravje, ministrstva za javno upravo in kabineta predsednika vlade izstopila skupina uglednih zdravnikov z Markom Nočem na čelu, ki je skupaj z interventnim kardiologom Blažem Mrevljetom z razkritjem afere nabave žilnih opornic javnemu zdravstvu prihranila milijone. Zdaj so zdravniki imeli nov predlog, posluha pristojnih, da bi prihranili milijone, žal ne.
Strdki po cepljenju z vektorskimi cepivi zelo redki, ključna tudi hitra prepoznava
11. 05. 2021 18.02
Krvni strdki po cepljenju z vektorskimi cepivi proti covidu-19 so zelo redki, ob hitrem prepoznavanju pa jih je mogoče učinkovito zdraviti, je razvidno iz navodil oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, objavljenih na spletnih straneh NIJZ. Odsvetujejo preventivno jemanje aspirina in podobnih zdravil, saj ni dokazov o koristnosti takih ukrepov.
Možganska kap: še vedno jih premalo ve, kateri so simptomi in kako ukrepati
08. 05. 2021 15.56
V Sloveniji v povprečju zabeležimo več kot 10 primerov možganske kapi dnevno. Gre za bolezen, pri kateri vsaka minuta šteje, zato je izrednega pomena, da simptome bolezni pozna vsak od nas, prav tako je ključno, da ve, kako ukrepati v primeru možganske kapi.
Vsak osmi mladostnik zaradi poslušanja glasbe tvega trajne poškodbe sluha
28. 04. 2021 08.16
Hrup je nevarnejši, kot se zavedamo. Ne le, da nam lahko vzame dragocene ure spanja, vodi lahko tudi v srčno-žilne bolezni, ob svetovnem dnevu ozaveščanja o okoljskem hrupu opozarjajo strokovnjaki. Ob tem izpostavljajo, da v Sloveniji 12 odstotkov mladostnikov glasbo prek slušalk prenosnih predvajalnikov glasbe posluša tako pogosto in glasno, da je pri njih pričakovati pojav trajnih poškodb sluha.
Žaberl: Politiki naj se javno opravičijo preiskovalcem NPU
14. 04. 2021 11.11
Na naše razkritje, da so nadzorniki, ki so opravili revizijo kriminalističnih preiskav na NPU, zapisali, da so bile te strokovne in zakonite, se je odzval tudi Policijski sindikat Slovenije. "Glede na javno objavljene ugotovitve nadzora lahko zatrdimo, da smo policisti predani zakonitosti, vladavini prava in pravičnosti, zato so razni politični pritiski neprimerni in nedopustni, še posebej če niso pravno utemeljeni," so zapisali. Kot navajajo, lahko iz objavljenega poročila sklepajo, da so vodstvo Policije, policijski nadzorniki in nadzirani policisti obvladali kaotično situacijo in ravnali v skladu s pozitivno zakonodajo, kar pozdravljajo. "Tega pa ne moremo trditi za visoke uradnike na ministrstvu za notranje zadeve, ki svetujejo političnim funkcionarjem, kaj je pravno dopustno oziroma zakonito in kaj ni," je zapisal predsednik sindikata Rok Cvetko. *Kasneje sta se na članek z neresnicami in osebnimi napadi odzvala tudi Zdravko Počivalšek in Žan Mahnič, članek smo dopolnili z odzivom uredništva.
Pri covidnih bolnikih večje tveganje za vensko trombozo: kakšni so znaki?
14. 04. 2021 15.58
Pri venski trombozi in pljučni emboliji, ki nastaneta zaradi krvnih strdkov in se ju v zadnjem času veliko omenja v povezavi s prebolevanjem covida-19 ali cepljenjem proti tej bolezni, so pomembni osveščenost s pomočjo verodostojnih virov ter čimprejšnje prepoznavanje znakov in posvet z zdravnikom.
Revizija kriminalističnih preiskav na NPU ni potrdila dvomov in očitkov ministra Hojsa
12. 04. 2021 12.01
"S pregledom dosjejev po bančni kriminaliteti strokovne napake ali pomanjkljivosti niso bile zaznane." Preiskava zoper Pro Plus - "aktivnosti NPU so bile opravljene skladno z ustaljeno kriminalistično prakso, pisni izdelki pa izražajo strokovno opravljeno delo". Afera "Irangate" – "NPU je aktivnosti izvajal skladno z uveljavljenimi principi kriminalističnega preiskovanja". Zadeva žilne opornice – "posamezna opravila NPU so bila izvedena strokovno in zakonito". To so ugotovitve nadzornikov v Poročilu o strokovnem nadzoru nad delom NPU, ki smo ga po več kot treh mesecih le uspeli dobiti. Šele po posredovanju informacijske pooblaščenke.