. clinton
Clinton pojasnjuje svojo odločitev
23. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes pojasnil svojo odločitev o posegu v strateške naftne rezerve ZDA. Dejal je, da je to storil
Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,
Zaporne kazni za zahodne državnike
21. 09. 2000 00.00
Beograjsko okrožno sodišče je po dveh dneh sojenja na 20 let zapora obsodilo štirinajst visokih predstavnikov zahodnih držav in zveze Nato.
Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa
ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.
Številni zvezdniki v Sydneyju
15. 09. 2000 00.00
Že včeraj je na prizorišče OI prispela hči ameriškega predsednika Chelsea Clinton, zvezda sinočnjega sprejema za akreditirane novinarje v Sydneyju pa je bil Mohamed Ali. Od filmskih igralcev največ pozornosti vzbujata zakonca Tom Cruise in Nicole Kidman, ki imata hišo v Sydneyju. Ostati neopažena je za slavni par misija nemogoče. Začele so krožiti govorice, da utegneta v deželo kengurujev pripotovati tudi Jack Nicholson in Madonna. V Sydneyju je tudi najbogatejši človek na zemeljski obli Bill Gates, ki je bil sicer pred dnevi v Melbournu na svetovnem gospodarskem forumu, kjer so za izgrede poskrbeli protestniki proti globalizaciji. Na prizorišču OI so tudi številni člani kraljevskih družin in jet-seta, med drugim belgijski prestolonaslednik, princ Filip in njegova žena, princesa Matilda, monaški princ Albert in princesa Karolina, britanska princesa Ana, nizozemski prestolonaslednik, princ Viljem Aleksander.
Clinton bo obiskal Vietnam
15. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.
Strahopetni mož Bill
15. 09. 2000 00.00
V najnovejši knjigi, ki opisuje afero Lewinsky, piše, da ameriški predsednik
Clinton bo prejel nemško nagrado
13. 09. 2000 00.00
Nagrado mu bodo podelili 20. septembra v Beli hiši. Žirija želi z nagrado Clintonu izreči priznanje za njegova prizadevanja za boj proti zatiranju in konfliktom na svetu. Po mnenju žirije ameriški predsednik vidi svet kot globalno skupnost, svojo moč kot predsednik pa je uporabil tudi za opozarjanje na zlorabe človekovih pravic in promocijo miru na nemirnih območjih. Med dobitniki omenjene nagrade so že nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand, južnoafriški predsednik Nelson Mandela, palestinski voditelj Jaser Arafat in nekdanji jordanski kralj Husein.
Novo srečanje Clintona in Baraka
10. 09. 2000 00.00
V New Yorku sta se vnovič sešla ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak, da bi preučila načine, kako preprečiti propad izraelsko-palestinskega mirovnega procesa v prihodnjih tednih. Po besedah neimenovanega visokega izraelskega predstavnika je namen tega nepričakovanega srečanja, po sredinih neuspelih pogovorih Clintona z Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, pripraviti nove intenzivne pogovore med Izraelom in Palestinci v prihodnjih tednih. Srečanje naj bi bilo neformalne narave tudi zaradi judovskega praznika sabata. Barak je še pred srečanjem z ameriškim predsednikom v pogovoru za ameriško televizijo CNN opozoril, da bi utegnil sprejeti "enostranske povračilne ukrepe" proti Palestincem, če bodo 13. septembra razglasili neodvisno palestinsko državo. Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky je za izraelski radio povedal, da je Barak pripravljen sprejeti 
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Prvi dan Vrha tisočletja
07. 09. 2000 00.00
Kračun predal akreditive
06. 09. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun je v torek ameriškemu predsedniku Clintonu predal poverilna pisma. Veleposlanik Kračun je Clintonu prenesel pozdrave predsednika Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta ter poudaril, da si tako Slovenija kot ZDA prizadevata za razvoj demokracije v svetu, tesnejše politične in gospodarske vezi v mednarodni skupnosti, zaščito človekovih pravic ter varnost in stabilnost v Evropi, zlasti na Balkanu.
Clinton odložil odločitev o protiraketni obrambi
02. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v težko pričakovanem govoru o nacionalni varnosti na univerzi Georgetown v Washingtonu usodo o začetku graditve ameriškega protiraketnega obrambnega sistema (NMD) prepustil svojemu nasledniku, saj po njegovem mnenju niso bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje. Clinton torej ni dal zelene luči za začetek gradnje radarja na Aleutskih otokih zahodno od Aljaske, ki predstavlja nepogrešljiv sestavni del protiraketnega ščita, in tako njegovo izgradnjo –
Chelsea Clinton na Oxford?
31. 08. 2000 00.00
Če se bo prihodnje leto Chelsea Clinton vpisala na študij na Univerzo v Oxfordu, se bo pridružila dolgi vrsti znanih ljudi, ki jih privablja študij v tej britanski najstarejši univerzi. Kot bradat 22-letnik je tudi njen oče Bill Clinton študiral in "ni inhaliral, ni bil vpoklican v vojsko in ni doštudiral". Tudi drugi Američani –
Nadaljevanje pogajanj
30. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je v torek v Kairu pogovarjal s predsednikom Mubarakom o možnem nadaljevanju bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov, načrtuje 6. septembra ločene pogovore z Arafatom in izraelskim premierom Ehudom Barakom. To naj bi se zgodilo ob robu Milenijskega Vrha Združenih narodov v New Yorku. Zunanji minister Amr Moussa je povedal, da sta se Arafat in Mubarak pogovarjala o različnih srečanjih in možnostih za zmanjšanje brezna med Izrealom in Palestinci. "Pogovor se je vrtel okoli bistvenega problema, ki je Jeruzalem, vendar smo se hkrati pogovarjali tudi o drugih izjemno pomembnih zadevah," je dejal Moussa, misleč na usodo palestinskih beguncev.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Clinton brez pravniške licence
30. 08. 2000 00.00
Odvetniki ameriškega predsednika Billa Clintona so sodišču v prestolnici zvezne države Arkansas Little Rocku poslali pet strani dolg odgovor na obtožbe odbora za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov, ki namerava Clintonu odvzeti dovoljenje za opravljanje pravniškega poklica. Clinton je pravosodni izpit naredil v Arkansasu, kjer je bil nekoč guverner, izguba licence pa mu grozi zaradi laganja pod prisego o razmerju z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. Clintonovi odvetniki so prepričani, da je kazen z odvzemom licence pretirano ostra, nedopustno kaznovalna in brez presedana glede na okoliščine primera. Clinton se je o svojem razmerju zlagal januarja leta 1998, ko so ga zasliševali odvetniki Paule Jones, ki ga je tožila zaradi spolnega nadlegovanja. Njeni odvetniki so skušali Clintona ujeti v past in ga vprašali o razmerju z Monico Lewinsky, Clinton pa se je zlagal in razmerje zanikal. Sodnica v primeru Paule Jones ga je kasneje kaznovala z 90.000 dolarji globe, odboru pri vrhovnem sodišču Arkansasa pa naložila, da razišče, če ga je potrebno še dodatno kaznovati. Clinton bi sprejel ukor ali javno grajo, izguba pravniškega dovoljenja pa je po njegovem mnenju prehuda, saj naj njegova laž ne bi vplivala na primer Paule Jones. Sodnica Susan Weber Wright je njen primer kljub dokazanemu krivemu pričanju predsednika zavrnila, saj Jonesova ni uspela dokazati, da je v njenih obtožbah kaj resnice.
Clinton in Mubarak o mirovnem procesu
29. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je na poti s turneje po
Clinton prispel v Tanzanijo
28. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Odločitev o protibalističnem ščitu
22. 08. 2000 00.00
Washington bo v roku približno tedna dni sprejel odločitev glede izgradnje ameriškega protibalističnega ščita (NMD), je na Grenlandiji sinoči za dansko televizijo DR1 sporočil ameriški podsekretar za nadzor oboroževanja Jonh Holum. V prestolnico Grenlandije je Holum pričel včeraj, da bi tamkajšnje oblasti obvestil o načrtih ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona, ki zadevajo razširitev ameriške radarske baze v Thuleju na severozahodu otoka, ki je najpomembnejši člen v verigi načrtovanega NMD. Predstavnik State Departmenta PJ Crowley pa je v Washingtonu dejal, da ameriški predsednik Bill Clinton glede načrtov za izgraditev NMD pričakuje poročilo obrambnega ministra Williama Cohena. Kot je dodal Crowley, je Cohen dejal, da si bo vzel čas, preden bo predal poročilo.
Neprijetnost na Clintonovem dopustu
20. 08. 2000 00.00
Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu se je na dopustu v Lake Placidu zgodila majhna neprijetnost. Bill Clinton se je z soprogo Hillary odpravil na sladoled v bližnjo slaščičarno, ko je k njemu pristopila mlajša ženska in ga prosila za avtogram. Predsednik se ji je podpisal na majico, mlada dama pa se je iz neznanega razloga slekla. Predstavo so bliskovito zaključili predsednikovi varnostniki in dekle pridržali.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Izraelci in Palestinci sedli za pogajalsko mizo
16. 08. 2000 00.00
V Jeruzalemu se danes nadaljujejo izraelsko-palestinska mirovna pogajanja, ki so bila prekinjena po neuspehu v ameriškem Camp Davidu pred tremi tedni. Na izraelski strani sodelujeta izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami in pogajalec Gilead Šer, Palestince pa zastopata član palestinske vlade Saeb Erekat in vodja varnostnih sil v Gazi Mohamed Dahlan. Jutri na Bližnjem vzhodu pričakujejo tudi posebnega ameriškega odposlanca Dennisa Rossa, ki naj bi ugotovil, ali je po neuspelem palestinsko-izraelskem vrhu v Camp Davidu prišlo do napredka, in ocenil možnosti za sklic drugega vrhunskega zasedanja.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.