.haag
Slinavka in parkljevka se širi
17. 03. 2001 00.00
V Argentini so odkrili že najmanj 40 žarišč parkljevke in slinavke. Ni izključeno, da je žarišč še veliko več. Uradno so sicer argentinske zdravstvene oblasti priznale, da so v državi odkrili tri žarišča parkljevke in slinavke. Sindikati na Nizozemskem opozarjajo, da bo od ponedeljka zaradi ukrepov proti parkljevki in slinavki začasno ostalo brez dela 12.000 oseb. Ukrep bo prizadel zaposlene v klavnicah, industriji za predelavo mesa, transportu in reji, če bo prepoved prevoza goveda, prašičev, ovac in koz veljala še naprej. Nizozemsko kmetijsko ministrstvo je v torek po odkritju prvega žarišča parkljevke in slinavke v Franciji prepovedalo prevoz živine.
Dnevnik Ane Frank prvič v celoti
16. 03. 2001 00.00
Dnevnik Ane Frank je sedaj prvič objavljen tudi v celoti. Vsebuje tudi pet doslej še neobjavljenih strani originalnega dnevnika judovske deklice, ki se je skupaj z družino med drugo svetovno vojno skrivala v Amsterdamu, a so jih potem nacisti odkrili in poslali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana umrla. Preživel je le njen oče Otto, ki je v svoji oporoki nizozemski vladi prepustil objavo Aninega dnevnika. Iz dnevnika je izločil le pet strani, ki so bili zanj preveč osebne in boleče. Pred svojo smrtjo leta 1980 je te manjkajoče strani poveril svojemu prijatelju Cornelisu Suijku, ki pa jih je potem ponudil na dražbi.
Simić zanika obtožbe
15. 03. 2001 00.00
Nekaj dni po prostovoljni predaji haškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić danes pred sodiščem zanikal vse obtožbe sodišča in dejal, da je nedolžen.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
Prošnja za začasno izpustitev
10. 03. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, obtožena vojnih zločinov, je prosila za začasno izpustitev iz zapora v Haagu, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo bo njeno prošnjo obravnavalo v petek, so danes sporočili s sodišča, razlogov za izpustitev, navedenih v prošnji, pa niso želeli komentirati.
Srbski osumljenci pred sodiščem
03. 03. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričakuje, da se bodo do konca tega meseca pred sodiščem pojavili prvi pomembni srbski osumljenci, medtem ko naj bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred sodišče privedli do konca leta, je sporočil namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Sodba za pet vojnih zločincev
14. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo 22. februarja izreklo sodbo v primeru proti trem bosanskim Srbom, 26. februarja pa v primeru proti dvema bosanskima Hrvatoma, vsi so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes povedal tiskovni predstavnik sodišča v Haagu.
Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".
Retrospektiva slik Francisa Bacona
27. 01. 2001 00.00
V muzeju haaškem Gemeentemusem so minuli teden odprli retrospektivo del britanskega slikarja Francisa Bacona (1909-1992), znanega po figuralnih kompozicijah in portretih v ekspresionističnem stilu. Na razstavi so na ogled Baconove neobjavljene fotografije, risbe in različni dokumenti, ki so jih našli v umetnikovem ateljeju. Obiskovalci lahko občudujejo tudi že znano serijo slik papežev, portretov Baconovega prijatelja Georga Dyerja in več obsežnih triptihov. Med temi je najbolj znan triptih z naslovom Križanje iz leta 1944, ki ga londonska Tate galerija še ni razstavila.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Plavšičeva in Krajišnik skupaj pred sodišče
25. 01. 2001 00.00
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zahtevalo, da se morata nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić in nekdanji predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik v procesu v zvezi z vojnimi zločini na območju BiH skupaj zagovarjati pred sodiščem. Plavšićevi in Krajišniku očitajo zločine proti človeštvu ter kršitve vojnega prava in Ženevske konvencije. Kdaj naj bi se proces pred sodiščem začel, še ni določeno.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Todorović priznal zločine proti človeštvu
19. 01. 2001 00.00
Stevan Todorović, bosanski Srb in policijski poveljnik v mestu Bosanski Šamac med letoma 1991 in 1992, je danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu tudi uradno priznal svoje zločine proti človeštvu. Svojo izjavo, ki jo je 52-letni Todorović sicer podal že 13. decembra lani pred preiskovalnim sodnikom, je sedaj ponovil in uradno potrdil tudi pred kazenskim senatom. Prav tako se je odpovedal izpodbijanju obtožbe zaradi njegove sporne aretacije proti silam SFOR, ki so ga septembra 1998 s pomočjo podkupnin ugrabili iz Srbije, na haaškem sodišču pa je pripravljen tudi pričati proti ostalim obtožencem.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Plavšićeva prispela v Haag
09. 01. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić je prispela v Haag, kjer je sedež Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je povedal podpredsednik Plavšićine stranke SNS Svetozar Mihajlović. Haaško sodišče pa ni želelo komentirati poročanja beograjskega tiska, po katerem naj bi Plavšićeva načrtovala prostovoljen obisk pri sodišču.
Bar ni imel obratovalnega dovoljenja
07. 01. 2001 00.00
Bar Het Helmetje v nizozemskem mestu Volendam, 15 km severno od Amsterdama, kjer je med novoletno zabavo izbruhnil požar, v katerem je umrlo deset ljudi, ni imel dovoljenja za obratovanje. Nizozemske sodne oblasti so v soboto sporočile, da so mestne oblasti lansko leto dvakrat opozorile na hude pomanjkljivosti v požarni varnosti lokala. Ker lastnik lokala razmer ni izboljšal, bodo proti njemu uvedli preiskavo.
Število žrtev naraslo na deset
02. 01. 2001 00.00
Požar, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v lokalu Het Hemeltje v nizozemskem mestu Volendam severno od Amsterdama, je po besedah predstavnika klinike za opekline v Beverwijku danes terjal še eno novo smrtno žrtev, tako da je sedaj že deset mrtvih. Med smrtnimi žrtvami je sedem moških in ženska, ki so bili stari od 17 do 22 let, poleg njih pa tudi 13-letna deklica, ki je včeraj umrla v bolnici. Po navedbah nizozemskih zdravnikov je še vedno v smrtni nevarnosti najmanj 18 mladih ljudi, ki imajo hude opekline in poškodbe dihalnih poti. Število žrtev se tako utegne še povzpeti.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Nizozemska uzakonila istospolne poroke
19. 12. 2000 00.00
Zgornji dom nizozemskega parlamenta je danes z večino potrdil zakona, ki dovoljujeta istospolne poroke in posvojitev otrok staršem istega spola. S tem je Nizozemska postala prva država na svetu, kjer se bodo lahko istospolni pari tako kot heteroseksualni poročili pred matičarjem. Zakona bosta sicer stopila v veljavo marca ali aprila prihodnje leto. Za zakon o istospolnih porokah je glasovalo 49 senatorjev, proti pa jih je bilo 26. Zakon o posvojitvah je podprlo 47 senatorjev, proti pa jih je glasovalo 28. Spodnji dom parlamenta je oba zakona sprejel že minuli teden. Istospolne zveze so kot partnerske sicer priznane na Švedskem, Danskem, Madžarskem in v Franciji.