1 Fernando
V Braziliji potekale volitve za guvernerje
26. 10. 1998 08.56
V drugem krogu volitev za guvernerje v Braziliji je 64 milijonov volilnih upravičencev v nedeljo izbiralo guvernerje 13 od 27 zveznih držav.
Začele so se volitve v Braziliji
04. 10. 1998 10.07
Približno 106 milijonov volilnih upravičencev bo v Braziliji danes volilo predsednika, nacionalni kongres ter 27 lokalnih parlamentov in guvernerjev največje južnoameriške države.
Na dirki Po Franciji še 15 moštev
30. 07. 1998 12.48
Vse več kolesarskih moštev se odloča, da ne bodo več nastopala na letošnji dirki Po Franciji. Potem ko so že na sredini 17. etapi v Aix-les-Bainsu, na kateri so kolesarji stavkali in so jo organizatorji kasneje razveljavili, odstopila moštva Riso-Scoti, Banesto in ONCE, sta se v četrtek dopoldne za enako potezo odločili še preostali španski ekipi, Kelme in Vitalcio. Tako bo na četrtkovi etapi od Aix-les-Bainsa do švicarskega Neuchatela, dolgi 218 kilometrov, tekmovalo le še 15 moštev od 21 prvotno prijavljenih.
Izpadla Viloca in Portas
28. 07. 1998 17.15
Teniški turnir ATP v Kitzbuehlu v Avstriji z nagradnim skladom 535.000 ameriških dolarjev zaenkrat poteka brez večjih presenečenj. Izmed bolj znanih igralcev sta v prvem krogu izpadla le Španca Juan Albert Viloca in Alberto Portas. Prvega je s 6:7, 6:1 in 6:1 izločil domačin Wolfgang Schranz, drugega pa s 7:5, 1:6 in 6:2 Čeh Radomir Vasek.
V Kolumbiji prek sto žrtev spopadov
05. 03. 1998 18.13
Srditi spopadi med vojsko in gverilo na jugu Kolumbije, ki so izbruhnili v nedeljo, so zahtevali že prek sto žrtev, je danes sporočil drugi človek kolumbijske vojske, general Fernando Tapias.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.