1. ameriška žrtev
Nove žrtve ameriških napadov
12. 10. 2001 00.00
Peto noč ameriških napadov na cilje v Afganistanu je bilo po navedbah talibanov v napadu na vas Karam vzhodno od prestolnice Kabul ubitih najmanj 200 ljudi.
Najsilovitejši napadi na Afganistan
11. 10. 2001 00.00
Ameriško-britanski napadi na Afganistan se nadaljujejo. Ameriška letala silovito obstreljujejo Kabul. Talibani pa poročajo, da je v napadih v zadnjih 24 urah življenje izgubilo več kot 140 ljudi.
Talibani pripravljeni žrtvovati narod
09. 10. 2001 00.00
Afganistanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaef je dejal, da so talibani pripravljeni žrtvovati dva milijona ljudi, če bo to pomenilo, da bodo obdržali svojo neodvisnost.
Ameriški vojaki v Uzbekistan
05. 10. 2001 00.00
V Uzbekistan, ki meji z Afganistanom, prihaja 1000 ameriških vojakov 10. gorske divizije. Ameriški obrambni minister Rumsfeld medtem v Uzbekistanu utrjuje mednarodno protitalibansko koalicijo.
Ob obletnici nemške združitve
03. 10. 2001 00.00
V prestolnici nemške dežele Porenje-Pfalško Mainz so pričeli z uradnimi proslavami ob enajsti obletnici nemške združitve.
Napad vse bliže?
30. 09. 2001 00.00
Po pisanju londonskega Observerja naj bi bil napad ZDA na teroristične tabore Osame bin Ladna in oborožene sile talibanskega režima v Afganistanu le še vprašanje ur. Časnik dodaja, da bo napade podprla tudi Velika Britanija.
Celine Dion prepeva za žrtve terorizma
30. 09. 2001 00.00
Celine Dion je ponovno nastopila v javnosti na dobrodelnem koncertu v spomin žrtvam terorističnih napadov na ZDA.
Večina Američanov podpira vojno
23. 09. 2001 00.00
Najnovejše javnomnenjske ankete so pokazale, da velika večina Američanov podpira vojno napoved. Kljub temu se je v Los Angelesu v soboto zbralo okrog 500 ljudi, ki so pozivali administracijo predsednika Busha, naj na nasilje ne odgovarja z novim nasiljem.
Napad tudi z biološkim orožjem?
18. 09. 2001 00.00
Po terorističnih napadih na ZDA vlada med prebivalci strah pred novimi grožnjami. Preiskovalci menijo, da so odgovorni za napade še vedno v državi in da načrtujejo nove akcije. Tokrat bi teroristi ZDA lahko zadali udarec z biološkim orožjem.
Val nestrpnosti v ZDA
18. 09. 2001 00.00
Posledice terorističnega napada na ZDA vse bolj čutijo tudi pripadniki manjšin in drugih ver, ki živijo v tej državi. Predsednik Bush je zato Američane pozval k strpnosti.
ZDA pripravljene na napad
18. 09. 2001 00.00
ZDA se pospešeno pripravljajo na morebitno vojaško akcijo proti Afganistanu. Predsednik George Bush je ukazal mobilizacijo dodatnih 50.000 rezervistov, ki naj bi sodelovali v napadu.
Izkupiček koncerta žrtvam napada
17. 09. 2001 00.00
Ameriška pevka Madonna ni odpovedala svojega koncerta zaradi torkovih terorističnih napadov, vendar se je na koncertu poklonila žrtvam terorizma z minuto molka in obljubila, da bo izkupiček nastopa namenila družinam žrtev napada.
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
V Pentagonu našli črni skrinjici
15. 09. 2001 00.00
Preiskovalci so našli črni skrinjici letala, ki je med torkovim terorističnim napadom strmoglavilo na Pentagon. Kot je za 24 ur povedal predstavnik Pentagona, je FBI skrinjici že prenesel v laboratorij, kjer bodo poskusili rekonstruirati potek dogodkov.
Bush: ZDA bodo svet popeljale do zmage
13. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je danes dejal, da bodo "Združene države svet popeljale do zmage". Napovedal je tudi, da si bo jutri v New Yorku ogledal razdejanje po torkovem terorističnem napadu.
Slovenski odzivi na napade
12. 09. 2001 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan in premier Janez Drnovšek sta izrazila globoko pretresenost ob napadih na ameriška mesta, obsodbam pa sta se pridružila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik DZ Borut Pahor.
Obnovitev poletov nad ZDA
13. 09. 2001 00.00
Ameriški minister za promet Norman Mineta je sporočil, da so ZDA delno obnovile civilni zračni promet.
ZDA še vedno v šoku
12. 09. 2001 00.00
Na jugu Manhattna, kjer sta do nedavnega stala slovita "dvojčka" WTC-ja, poteka reševalna akcija iskanja morebitnih preživelih, v kateri sodeluje Nacionalna garda in več sto prostovoljcev. FBI naj bi medtem že aretiral nekaj oseb, osumljenih za vpletenost v napadih.
Število žrtev narašča
12. 09. 2001 00.00
Izpod ruševin popolnoma uničenega Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku naj bi do sedaj potegnili devet preživelih. Newyorške oblasti domnevajo, da sta stavbi pod seboj pokopali več tisoč ljudi, med katerimi naj bi bili tudi tuji državljani. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Powella na konferenco o rasizmu ne bo
28. 08. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell se je odločil, da ne bo sodeloval na konferenci Združenih narodov o rasizmu.
Družinski pokol v ZDA
21. 08. 2001 00.00
Ameriška policija je še vedno na lovu za 27-letnim Nikolajem Solstisom, ki je v ponedeljek v Kaliforniji ubil pet ljudi in nato s svojim triletnim sinom pobegnil z avtom. Policijska akcija je bila doslej neuspešna.
Usmrtili Timothyja McVeigha
11. 06. 2001 00.00
V Indiani so v ponedeljek nekaj po drugi uri popoldne po srednjeevropskem času usmrtili 33-letnega Timothyja McVeigha, obsojenega bombnega napada na zvezni urad v Oklahoma Cityju. Prva usmrtitev po zvezni zakonodaji po več kot 38. letih je, po besedah očividcev, minila brez zapletov.
Odškodnina za avstrijske Jude
02. 04. 2001 00.00
Avstrija je v skladu s sporazumom, ki ga je z ZDA 17. januarja podpisala v Washingtonu, danes začela izplačevati prve odškodnine Judom, ki so jim v času nacizma v Avstriji zaplenili premoženje, je sporočil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Avstrijske oblasti so doslej odobrile 60 prošenj judovskih žrtev nacizma, vseh prispelih prošenj pa je okoli 21.000, je še sporočil Fischer in dodal, da so upravičenci dobili prvo nakazilo v višini 7000 ameriških dolarjev.
Powell in Vedrine o Balkanu
27. 03. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je po srečanju s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom v Washingtonu zatrdil, da so odnosi med ZDA in Francijo zelo trdni in so bili taki že vrsto let. Powell in Vedrine sta se pogovarjala o vprašanju ameriške nacionalne protiraketne obrambe (NMD), Bližnjem vzhodu, evropski varnostni politiki, Makedoniji, Iraku in Rusiji. Francoski zunanji minister je Powellu med drugim prenesel prošnjo svoje vlade, da naj bodo ZDA prizanesljive do novih oblasti v Beogradu. Konec meseca poteče rok, ko mora predsednik George Bush kongresu potrditi, da ZR Jugoslavija sodeluje s haaškim sodiščem, od česar je odvisna nadaljnja ameriška finančna pomoč Beogradu.
Ofenziva makedonske vojske
25. 03. 2001 00.00
Makedonska vojska je potrdila, da so makedonske varnostne sile začele ofenzivo proti albanskim skrajnežem na pobočjih Šar planine v okolici Tetova. Makedonske sile s topovi silovito obstreljujejo položaje albanskih skrajnežev na pobočjih ob robu mesta, poročajo pa tudi o vojaških premikih oklepnih vozil in vojakov z raketometi. Ena granata je eksplodirala pred zgradbo Rdečega križa v središču Tetova, vendar žrtev k sreči ni bilo. Makedonska vojska uporablja dva helikopterja vrste Mi-24, ki spadata med najbolj dovršene borbeno-transportne helikopterje na svetu.
Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.
Šest vojakov umrlo v nesreči
13. 02. 2001 00.00
Šest ameriških vojakov je umrlo med sinočnjo vojaško vajo nad severno obalo havajskega otoka Oahu, ko sta strmoglavila dva ameriška vojaška helikopterja. Enega vojaka pogrešajo, devet ranjenih vojakov pa so prepeljali v bolnišnico v Honoluluju, je povedal predstavnik gasilcev v prestolnici Havajev.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Na Kosovu zaznali radioaktivno sevanje
06. 01. 2001 00.00
Strokovnjaki ZN so na osmih lokacijah na Kosovu, kamor so letala zveze NATO odvrgla izstrelke z osiromašenim uranom, zaznali radioaktivno sevanje, piše v današnji izdaji nemški časnik Tageszeitung, ki povzema poročilo ženevskega Programa ZN za okolje (UNEP). UNEP je analizo izvedel novembra lani na 11 od 112 lokacij, ki so jih bombardirali s tovrstnimi izstrelki.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.