10 milijonov
Mesna industrija Radgona lani predelala skoraj štiri milijone kilogramov mesa
15. 04. 1998 17.37
Mesna industrija Radgona je lani predelala skoraj štiri milijone kilogramov mesa, mesečno pa v podjetju zakoljejo približno 6000 prašičev in 450 krav in bikov.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Vlada namenila 70 milijonov tolarjev za takojšnjo pomoč prizadetim potresnim območjem
15. 04. 1998 07.45
Slovenska vlada se je včeraj seznanila s posledicami potresa, ki je 12. aprila prizadel severozahodno Slovenijo in sprejela ukrepe za pomoč prizadetim prebivalcem.
Dolenjska banka lani poslovala z dobičkom
14. 04. 1998 16.35
Dolenjska banka je lani dosegla 22-odstotno rast bilančne vsote, ki je konec lanskega leta znašala 64,7 milijarde tolarjev. Gleda na lansko inflacijo pa se je bilančna vsota realno povečala za 12 odstotkov. S takšno rastjo pa so v Dolenjski banki presegli letni načrt za 8 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor banke Franc Borsan.
Dejavnosti ministrstva za okolje in prostor po potresu v Posočju
13. 04. 1998 11.58
V Ljubljani se je danes sestal kolegij ministra za okolje in prostor in sprejel prve operativne naloge za pripravo sanacije posledic nedeljskega potresa v Zgornjem Posočju. Kot so sporočili z ministrstva, sta se na bovško-kobariško območje danes odpravila minister za okolje in prostor Pavel Gantar in državni sekretar Marko Slokar, v Bohinj pa državna sekretarja Dušan Blaganje in Franci Steinman. Namen ogledov je podrobna seznanitev s posledicami potresa in prvi dogovori v zvezi s sanacijo posledic na komunalni infrastrukturi in stanovanjskih ter drugih poslopjih. Ministrstvo že pripravlja nujno potrebne ukrepe, že danes pa je zanesljivo, da bo za zagotavljanje državne pomoči pri sanaciji potrebno sprejeti poseben zakon po hitrem postopku. Sanacija bo zajela komunalno infrastrukturo, plazenje tal, prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zgradbe fizičnih in pravnih oseb in druge škode. Sredstva se zagotavljajo iz stalne proračunske rezerve, ki po predložitvi interventnega zakona o odpravi posledic ujm in suše v letu 1997 znaša še 650 milijonov tolarjev. Zato bo po vsej verjetnosti potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, je zapisala Manca Šetina Miklič iz informativne službe ministrstva za okolje in prostor.
Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.
Internet ima več kot 320 milijonov spletnih strani
10. 04. 1998 10.30
Na internetu je na ogled že več kot 320 milijonov spletnih strani. Izvedenci ameriškega inštituta NEC so na podlagi nedavno opravljene raziskave ocenili, da celo najstrastnejši deskarji niso sposobni pregledati več kot tretjine vseh strani. Poznavalci interneta ob tem pričakujejo, da se bo število strani v prihodnjih nekaj letih še izjemno hitro povečevalo. Že zdaj je skorajda nemogoče ugotoviti dejansko število strani, na neuspeh pa je obsojen tudi vsakršen poskus oblikovanja indeksov, sortiranja in klasificiranja spletnih strani.
V nemških trgovinah čaka 100 milijonov čokoladnih zajčkov
10. 04. 1998 09.16
Police v nemških trgovinah se pred letošnjimi velikonočnimi prazniki šibijo pod težo približno 100 milijonov velikonočnih čokoladnih zajcev. Po ocenah slaščičarske industrije bodo ljudje med prazniki snedli še dodatnih 10.000 ton čokolade.
Blagovna menjava med Slovenijo in BiH se krepi
09. 04. 1998 17.10
Blagovna menjava med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino (BiH) je lani znašala 318 milijonov dolarjev, kar je za 14 odstotkov več kot leta 1996. Za gospodarsko sodelovanje obeh držav je značilno, da so se blagovni tokovi, ki niso bili pretrgani niti v času vojne v BiH, po letu 1994 začeli naglo krepiti, res pa je, da je blagovna menjava med Slovenijo in BiH pred osamosvojitvijo znašala že dve milijardi dolarjev. Slovenija v trgovanju z BiH beleži visok presežek. Lani je izvozila za 288,5 milijona dolarjev blaga, vrednost uvoza pa je znašala 29,5 milijona dolarjev. V letu 1997 je izvoz v BiH zavzemal 3,4 odstotni delež v celotnem slovenskem izvozu, medtem ko je delež BiH na uvozni strani znašal le 0,3 odstotka. Lanski presežek Slovenije v medsebojnem trgovanju se je v primerjavi z letom 1996 povečal še za slabih 11 milijonov dolarjev na 259 milijonov dolarjev. Blagovna menjava je najnižjo raven dosegla v letu 1993, ko je znašala le 31 milijonov dolarjev.
Lani začetek hitre rasti neposrednih tujih naložb v Slovenijo
07. 04. 1998 16.19
Stanje neposrednih tujih naložb se je od 1993 do 1996 povečalo od 954 milijonov dolarjev na 1,93 milijarde dolarjev oziroma za 102,7 odstotka. Ekonomisti Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se v tem obdobju ni povečalo le stanje, ampak tudi obseg vsakoletnih prilivov neposrednih tujih naložb.
Proton K uspešno utiril sedem satelitov iridium
07. 04. 1998 12.29
Po treh preložitvah so davi ob 4.13 po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur izstrelili težko nosilno raketo proton K. Raketa je utirila sedem telekomunikacijskih satelitov vrste iridium. De preložitev je prišlo zaradi viharja z močnim dežjem, ki je zmočil električne napajalne kable. Gre za nov svetovni telekomunikacijski sistem za telefonske, faksimilne, pagerske, podatkovne in večpredstavitvene prenose kjerkoli in kadarkoli po svetu. Sistem naj bi začel delovati 23. septembra letos, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Utirjanje satelitov iridium se je začelo maja lani. Od skupno 66 satelitov, načrtovanih na tirih v šestih polarnih ravninah okoli Zemlje so jih doslej utirili že 63, od tega s tremi protoni skupno 21. Za davišnjo izstrelitev bo Rusija prejela od mednarodnega združenja Iridium 58 milijonov dolarjev.
Francija bo finančno pomagala BiH
07. 04. 1998 12.19
Ob današnjem obisku francoskega predsednika Jacquesa Chiraca v BiH so podpisali tri finančne protokole v višini 7 milijonov dolarjev. Med drugim bo Francija financirala tiskanje nove bosanske valute, konvertibilne marke, katere prvi izvodi naj bi na trg prišli v prihodnjih tednih. Nova valuta bo zamenjala štiri sedaj obstoječe: nemško marko, bosanski dinar, srbski dinar in kuno. Francija bo vlagala tudi v posodobitev pekarske industrije ter v obnovo električnega omrežja v BiH.
Deset milijonov Američanov pesti lakota
05. 04. 1998 12.20
Združene države Amerike imajo morda močno gospodarstvo, vendar najnovejša raziskava kaže, da je v ZDA lačnih kar deset milijonov ljudi, med njimi štiri milijone otrok. Raziskava Univerze Cornell in Nacionalnega centra za zdravstveno statistiko ugotavlja, da lakota pesti šest odstotkov ameriških otrok in 14 odstotkov revnega odraslega prebivalstva.
Madžarsko lani obiskalo 17 milijonov turistov
05. 04. 1998 12.09
Madžarska je lani zabeležila 2,6 milijarde dolarjev prihodka od turizma, kar je za 15 odstotkov več kot leta 1996. Nacionalna turistična uprava napoveduje, da bo letošnji turistični prihodek Madžarske znašal od 2,8 milijarde dolarjev do treh milijard dolarjev. Madžarsko je lani obiskalo 37 milijonov tujih gostov, od tega 17 milijonov turistov.
Britanski Rolls-Royce prešel v roke BMW
30. 03. 1998 12.35
Prestižno britansko avtomobilsko podjetje Rolls-Royce Motor Cars bo za 340 milijonov funtov prešlo v last nemškega avtomobilskega koncerna BMW, so danes sporočili v Londonu.
Romunija osvaja azijski trg
30. 03. 1998 12.32
Romunija želi v Evropsko unijo, a se hkrati vse bolj obrača proti Aziji in njenemu trgu, na katerem je bila močno navzoča v 80. letih. Vodja oddelka za Azijo v romunskem ministrstvu za trgovino Nicu Manolache je pojasnil, da Azija sicer ne more nadomestiti petnajsterice v vlogi prve trgovinske partnerice Romunije, lahko pa ji krepko poveča zunanjetrgovinsko menjavo. Romunski izvoz v Azijo je zadnje mesece prizadela tamkajšnja finančna in bančna kriza, vendar pa oblasti v Bukrašti upajo, da bo letos dvostranska trgovinska menjava vnovič zacvetela. Predlani je Romunija v Azijo izvozila za 574 milijonov dolarjev blaga in storitev, lani pa samo za 494 milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz iz Azije zrasel z 940 milijonov dolarjev leta 1996 na 1,1 milijarde dolarjev lani. Kljub krizi pa je Romunija lani zabeležila večji izvoz v posamezne azijske države, npr. Indonezijo (53 milijonov dolarjev izvoza leta 1997 proti devetim milijonom predlani) ali na Filipine (51 milijonov dolarjev lani proti 16 milijonom leta 1996). Po kemičnih proizvodov Romunija v Azijo izvaža predvsem kroglične ležaje, orodja, šasije, traktorje in avtomobile Dacia, romunsko različico renaulta 12.
Delegat norveškega Rdečega križa na obisku v Beli krajini
29. 03. 1998 12.35
Na obisku v Beli krajini se je včeraj mudil delegat norveškega Rdečega križa Ole Johan Hauge. V spremstvu generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije (RKS) Mirka Jeleniča je obiskal tabor mladih članov RKS na Otovcu pri Črnomlju ter zbirni center za begunce v Črnomlju.
Michael Delloye novi predsednik uprave CME
27. 03. 1998 17.05
Novi predsednik uprave družbe CME, ki ima v delni lasti tudi Pro Plus oziroma POPtv, je postal Michael Delloye, so danes sporočili s Pro Plusa. 41-letni Delloye velja za enega najuspešnejših menedžerjev na področju evropskih komercialnih televizij in je bil med drugim tudi na čelu družbe CLT Multimedia, ki je večinska lastnica vseh programov RTL. Delloye bo zamenjal dosedanjega predsednika uprave Leonarda M. Fertiga. Pod njegovim vodstvom naj bi CME (Central European Media Enterprises), ki je vodilna komercialna televizijska družba v Srednji in Vzhodni Evropi, dosegla še hitrejši razvoj televizijskih projektov v sedmih državah, kjer dosega sto milijonov gledalcev, še sporoča Pro Plus.
Leto 1997 prelomno za Adrio Airways
25. 03. 1998 16.47
Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lani prepeljal 628.565 potnikov, kar je za šest odstotkov več kot leta 1996. Celoten prihodek družbe je po nerevidiranih podatkih lani znašal približno 105 milijonov dolarjev, kar je za 23 odstotkov več kot leto poprej. Po osmih letih izgube (ta je leta 1996 dosegla 10,9 milijonov dolarjev bruto) je Adria Airways lansko poslovno leto prvič sklenila s pozitivnim rezultatom, in sicer naj bi dobiček po nerevidiranih podatkih znašal nekaj več kot milijon dolarjev bruto. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril glavni direktor Adrie Peter Grašek, je bilo leto 1997 v marsičem prelomno: poleg uspešnega poslovanja so posodobili tudi svojo floto, ki naj bi tako konec leta obsegala šest sodobnih letal. Trem airbusom A320 sta se januarja pridružili dve reaktivni letali Canadair Regional Jet - CRJ, ki sta zamenjali letali dash 7, do konca leta, predvidoma decembra, pa naj bi prevzeli še tretje letalo CRJ, s katerim bodo nadomestili letali DC 9. Z nakupom novih letal je Adria po besedah Graška izboljšala ekonomiko letenja, razširila mrežo poletov in povečala njihovo frekvenco. V Adrii so lani prepeljali tudi 3745 ton tovora, kar je za odstotek manj kot leta 1996.
V ZDA le 16 filmov prislužilo več kot 100 milijonov dolarjev
25. 03. 1998 11.42
Med 16 filmi, ki so od 440. prikazanih v ameriških kinematografih, v lanskem letu dosegli blagajniški izkupiček nad sto milijonov dolarjev, je največ prislužil prav z 11 Oskarji nagrajeni Titanik. Samo na severnoameriškem trgu je namreč zaslužil 471 milijonov dolarjev, magično mejo 100 milijonov dolarjev pa je presegel v 12 dneh predvajanja. Nadaljevanje Spielbergovega Jurskega parka, Izgubljeni svet, je mejo presegel že v petih dneh, Možje v črnem pa v sedmih. Ostali so za prestop magične meje potrebovali več časa, presegli pa so jo tudi filmi Stik, Jutri nikoli ne umre, Vojna zvezd ter druga dva Oskarjeva nagrajenca, Good Will Hunting in Bolje ne bo nikoli. Podatke je objavilo ameriško podjetje ACNielson EDI, ki je omenjene filme tudi nagradilo.
Generalni direktor Renaulta mora plačati kazen
25. 03. 1998 10.25
Kazensko sodišče v Bruslju je generalnemu direktorju francoskega avtomobilskega podjetja Renault Louisu Schweitzerju naložilo globo v višini 10 milijonov belgijskih frankov, s podobno kaznijo pa je kaznovalo tudi nekdanjega upravnega direktorja Renaultovega podjetja v Belgiji Bernarda Garsmeura. Za njune obveznosti ima podjetje Renault skupno jamstvo in poroštvo. Omenjeni osebi sta bili na čelu podjetja Renault in njegove belgijske podružnice, ko se je Renault odločil za zaprtje belgijske podružnice, zaradi česar so brez zaposlitve ostali številni delavci. Oškodovani so zadevo pripeljali pred sodišče, ker je Renault oviral delovanje delavskega sveta v belgijski podružnici in ker ni upošteval belgijske kolektivne pogodbe, ki predpisuje da se ob masovnih odpustih obvestijo zaposleni. Renault je namreč vseskozi zagotavljal, da se bo v Belgiji prizadeval za spoštovanje njenih zakonov.
Bill Clinton se je v imenu Amerike opravičil zaradi suženjstva
24. 03. 1998 18.10
Ameriški predsednik Bill Clinton se je v javnem nastopu v Ugandi danes opravičil v imenu Amerike, ki je uživala sadove suženjstva in predolgo zanemarjala Afriko. Med obiskom šole v ugandskem mestu Mukono drugega dne svoje afriške turneje je predsednik Clinton obenem napovedal troje programov ameriške pomoči Afriki v skupni vrednosti skoraj 200 milijonov dolarjev; med njimi 120 milijonov dolarjev vreden projekt pomoči šolstvu v Ugandi.
V Elanu 29 milijonov tolarjev dobička
24. 03. 1998 16.32
Begunjski Elan je v letu 1997 ustvaril 29 milijonov tolarjev dobička. Namestnica predsednika uprave Božena Ključarevič je povedala, da je Elan izpolnil načrte in uspešno začel realizirati leta 1996 sprejeti kratkoročni načrt podjetja. V Elanu izvozijo kar 96 odstotkov proizvodnje in pri ustvarjanju dobička jim je v letošnjem letu močno pomagal tudi "močan" dolar, saj je begunjsko podjetje lani tja izvozilo kar 98.000 parov smuči. Žal bo letos ustvarjen dobiček v veliki meri porabljen za v preteklosti ustvarjene izgube. Proizvodnja smuči je v Elanu s 526.000 pari še vedno na prvem mestu. Pri poslovnem izidu pa se pozna tudi izdelava smuči za podjetje Kaestle, za katerega so lani v Elanu proizvedli blizu 100.000 parov. Sodelovanje med podjetjema bo letos še boljše zagotavljajo pri slovenskem proizvajalcu smuči. Proizvodnja snowboardov je z 240.000 izdelki sicer nekoliko padla, vendar je elan prodal v preteklih letih proizvedeno zalogo, ki je nastala kot posledica "zelenih" zim. Pa tudi vse ostale elanove dejavnosti so v letošnjem letu poslovale pozitivno, z izjemo modrega programa. Slednji naj bi imel pozitivno bilanco prvič ob koncu letošnjega leta.
Novotna v četrtfinalu
23. 03. 1998 11.26
Tretja nosilka teniškega turnirja v Key Biscaynu z nagradnim skladom 4,6 milijonov dolarjev Čehinja Jana Novotna se je po zmagi nad Nemko Anke Huber s 6:2 in 6:2 že uvrstila v četrfinale. Tu ji bosta družbo delali še domačinka Serena Williams, ki je bila s 6:0, 4:6 in 6:3 boljša od Švicarke Patty Schnyder, in Španka Arnatxa Sanchez Vicario, ki je ugnala Venezolanko Vento s 6:2 in 6:1.
Čez 30 let dve tretjini človeštva brez pitne vode?
23. 03. 1998 11.01
Čez 30 let utegneta dve tretjini človeštva živeti v pomanjkanju vode, piše švedski časopis "Svenska Dagbladet".
Volvo bo za mesto Szczecin izdelal 40 avtobusov
23. 03. 1998 09.04
Švedski avtomobilski proizvajalec Volvo Bus Corporation bo letos za podjetje za lokalni prevoz v poljskemu mestu Czszecin za 10 milijonov dolarjev izdelal 40 avtobusov, je sporočilo predstavništvo Volva za Poljsko. Avtobus tipa B-10 MA lahko prevaža do 180 potnikov, izdelujejo pa ga v tovarni v Wroclawu. Tovarna, v kateri je 250 zaposlenih, bo letos skupno izdelala približno 200 avtobusov.
Kuba dosegla dogovor z japonskimi podjetji
22. 03. 1998 09.17
Kuba je s skupino japonskih podjetij sklenila dogovor o reprogramiranju dolgov, ki jih omenjena karibska država dolguje že 10 let. Kot je bilo dogovorjeno v sporazumu, bo Kuba svoj dolg 26 japonskim podjetjem, ki znaša 750 milijonov dolarjev, odplačala v dveh obrokih. Dolg naj bi bil v celoti odplačan do leta 2028.
Hrvaški Telekom pred odločitvijo o privatizaciji
21. 03. 1998 11.48
Hrvaški Telekom pričakuje delitev oz. prodajo vendar se Hrvaška ne more odločiti, kako (na kakšen način), bo privatizirala HPT (Hrvaška Pošta in Telekomunikacije). Družba želi ostati v Hrvaških rokah tudi po prodaji je povedal generalni direktor Telekoma. "Mi mislimo, da ne potrebujemo strateškega partnerja. To pomeni, da nihče od drugod ne bo prišel in odkupil velik del Telekoma", je povedal Stipe Hrkac. HPT pričakuje 660 milijonov kun zaslužka za leto 1997, ter povečanje na 65% glede na prejšnje leto. Družba bi se naj delila na poštni in komunikacijski del pred koncem tega leta. "Delitev je prvi korak, toda to je logični korak, četudi ne gremo naprej z privatizacijo. Vse države so to naredile", še dodaja Hrkac.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.