10 odstotkov

Stavka kontrolorjev letenja

12. 12. 1997 11.49

Zaposleni v upravi za zračno plovbo so, kot so napovedali, začeli ob 11. uri stavkati. Pred začetkom stavke so imeli še zbor delavcev. Stavko sta organizirala sindikat operativnih delavcev sistema kontrole letenja (SSKL) in sindikat aeronavtičnih, informacijskih in tehničnih služb (SAITS).

Dogovor v Kjotu

11. 12. 1997 11.07

Predstavniki 160 držav udeleženk konference o podnebnih spremembah v Kjotu so sprejeli dogovor, ki predvideva zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje v industrijskih državah v povprečju za 5,2 odstotka. Države podpisnice bodo ciljno emisijo dosegle med leti 2008 in 2012, v primerjavi z letom 1990 pa naj bi se gibala od minus osem do plus deset odstotkov. Največ držav, med njimi tudi Slovenija, bodo izpust plinov, ki povzročajo učinek tople grede, zmanjšale za osem odstotkov, ZDA za sedem, Hrvaška za pet, medtem ko se v Rusiji, Ukrajini in Novi Zelandiji stopnja za zdaj ne bo zmanjšala. Norveška, Avstralija in Islandija pa bodo emisijo plinov lahko celo povečale.

Nemci varčujejo tudi za božič

06. 12. 1997 11.31

Kaže, da bodo Nemci ta božič dokaj varčni. Neka raziskava je pokazala, da bodo najbolj varčevali prebivalci Berlina, saj jih skoraj 13 odstotkov pravi, da v ta namen ne bodo zapravili niti pfeniga. Sicer pa vsak četrti Nemec pravi, da želi letos za praznike zapraviti manj kot ponavadi. Kaže, da so bolj varčni prebivalci zahodnega dela države, saj jih tam pri darilih varčuje okoli 30 odstotkov, na vzhodu pa le nekaj manj kot 20 odstotkov. Za darila namenijo več denarja mlajši in ženske, medtem ko moški v ta namen, kot kaže raziskava, ne nameravajo globlje seči v žep.

Singer načrtuje drastično zmanjšanje števila delovnih mest

06. 12. 1997 11.23

Največji proizvajalec šivalnih strojev na svetu Singer Company namerava v okviru prestrukturiranja podjetja odpustiti 5968 delavcev, kar je 28 odstotkov vseh zaposlenih. Podjetje bo poleg tega proizvodnjo svojih industrijskih ter potrošniških šivalnih strojev vključilo v proizvodnjo nemškega proizvajalca šivalnih strojev Pfaff, ki ga je kupilo pred kratkim. V okviru prestrukturiranja načrtuje Singer precejšnje znižanje proizvodnih stroškov ter izboljšanje poslovnih rezultatov. Proizvodnjo šivalnih strojev naj bi preselili v države, kjer veljajo nižji stroški dela, hkrati pa zaprli več prodajaln, ki poslujejo z izgubo. Singer v letu 1997 pričakuje izgubo v višini 160 milijonov ameriških dolarjev.

Zaradi finančne krize v Indoneziji prodali manj mobilnih telefonskih aparatov

06. 12. 1997 11.21

Zaradi finančne krize v Indoneziji se je ustavila skokovita rast prodaje mobilnih telefonskih aparatov. Padanje tečaja nacionalne valute rupije je namreč uvožene telefone tako podražilo, da se je njihova prodaja od avgusta zmanjšala že za 40 odstotkov, je pokazala anketa med vodilnimi prodajalci mobilnih telefonskih aparatov na indonezijskem trgu: Siemensom, Nokio in Ericssonom. Mobilni telefoni tudi v Indoneziji veljajo za statusni simbol. Finančna kriza je prizadela vse panoge, vključno z dobavitelji mobilnih telefonskih aparatov. V Indoneziji, ki ima uradno 200 milijonov prebivalcev, je bilo leta 1996 še 465.000 lastnikov mobilnih telefonov, letos pa se je njihovo število z 1,1 milijona že več kot podvojilo. Indonezijska rupija je od julija v razmerju do ameriškega dolarja izgubila približno 40 odstotkov vrednosti.

Podpis prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško bo prihodnji petek

05. 12. 1997 16.06

Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in hrvaški premier Zlatko Mateša bosta sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško predvidoma podpisala prihodnji petek v Zagrebu. Hrvaška bo tako postala 30. država, s katero Slovenija pri trgovanju uporablja določila prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum naj bistopil v veljavo prvega januarja prihodnje leto.

92% pokritost uvoza z izvozom v mesecu oktobru

04. 12. 1997 18.20

Slovenija je v letošnjem oktobru izvozila za 794,3 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 863,7 milijona dolarjev blaga. V letošnjih prvih desetih mesecih je bil slovenski izvoz blaga vreden 6,93 milijarde dolarjev, uvoz pa 7,79 milijarde dolarjev. Tako izvoz kot tudi uvoz blaga v letošnjih prvih desetih mesecih sta bila za 0,4 odstotka manjša kot v enakem lanskem obdobju.

Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi

02. 12. 1997 13.46

Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.

Uspešno poslovanje Atomskih Toplic

01. 12. 1997 11.59

V zdravilišču Atomske Toplice Podčetrtek so v prvih devetih mesecih letos ustvarili 167.143 nočitev, kar je za dva odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Pomenljivo je, da se je število tujih gostov povečalo za petino. Sicer pa je 90 odstotkov vseh gostov tega naravnega zdravilišča ob hrvaško-slovenski meji domačih, desetina pa tujih, od tega največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Hrvatov.

Svet RTV je sprejel sklep o 12-odstotnem povišanju naročnine

27. 11. 1997 16.48

Svet RTV Slovenija je na današnji 37. redni seji zahteval, da se vlada jasno opredeli do nekaterih bistvenih statusnih vprašanj, od katerih sta odvisna nadaljnje normalno delovanje in poslovanje RTV Slovenija. Ugotovili so, da je imel zavod do oktobra 545 milijonov tolarjev primanjkljaja, kar je 200 milijonov več, kot je bilo načrtovano. Svet RTV je sprejel tudi predlog za povišanje naročnine za 12 odstotkov od februarja dalje.

Le odstotek davčnih zavezancev še brez odmerjene dohodnine

27. 11. 1997 16.37

Pri Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) je bilo za leto 1996 vloženih 1.104.774 napovedi za odmero dohodnine, do danes, 27. novembra, pa so dohodnino za leto 1996 odmerili 1.097.176 oz. 99 odstotkom zavezancev. Odločb o odmeri dohodnine še niso dobili tisti zavezanci, pri katerih je potrebno dodatno preverjanje podatkov, ki so jih navedli v napovedih. DURS pa bo s 1. decembrom tudi spremenil urnik uradnih ur za stranke. Med odmerjenimi dohodninami je bilo 215.507 ali 19,6 odstotka odločb z doplačilom, 703.326 ali dobrih 64 odstotkov pa z vračilom akontacije dohodnine, ki so jo zavezanci plačevali med letom. Pri 178.343 ali 16,3 odstotka odločbah pa je DURS ugotovil, da se višina med letom plačane akontacije ujema z zneskom odmerjene dohodnine. Povprečni znesek doplačila je znašal 47.943 tolarjev, povprečni znesek vračila pa 26.678 tolarjev.

Monti kritiziral prepočasno usklajevanje zakonodaj članic EU za učinkovito delovanje notranjega trga

27. 11. 1997 11.46

Evropski komisar za notranji trg Mario Monti je danes v nagovoru pred svetom ministrov Evropske unije za notranji trg izjavil, da je unija <I>zelo daleč</i> od uresničitve akcijskega načrta za učinkovito delovanje skupnega notranjega trga. Hkrati je poudaril, da je obnašanje nekaterih držav, ki zaostajajo z vnašanjem ustreznih sprememb v nacionalno zakonodajo, nedopustno.

Milan Kučan o fojbah in lustraciji

27. 11. 1997 00.00

<i>Zavzemam se za sprejetje dokumenta, ki naj bi opredelil odnos državnega zbora do medvojne in povojne preteklosti. To bi storil tudi, če ne bi bil potencialno eden od kandidatov za lustracijo,</i> je na dopoldanski novinarski konferenci dejal predsednik republike <b>Milan Kučan</b>.

Slovenci in vključevanje v Evropsko unijo

26. 11. 1997 18.33

Slovenci so dokaj močno proevropsko usmerjeni, saj tako ali drugače vstop v Evropsko unijo podpira približno 70 odstotkov prebivalcev, eksplicitno proti vključitvi pa je okoli 16 odstotkov ljudi, je povedal dr. Mitja Hafner Fink, nosilec javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do vključevanja Slovenije v EU, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij s Fakultete za družbene vede. Predstavniki centra so na današnji novinarski konferenci prikazali rezultate omenjene raziskave, ki bodo izhodišče za pripravo vladnega programa obveščanja slovenske javnosti o EU in slovenskem vključevanju vanjo.

Povečanje števila brezposelnih, pa tudi večje vključevanje v zaposlitve

25. 11. 1997 13.23

Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo oktobra prijavljenih 126.548 brezposelnih oseb, kar je glede na prejšnji mesec za odstotek več in glede na lanski oktober za 4,8 odstotka več. Novo prijavljenih je bilo oktobra 9200 oseb oziroma za dobro petino več kot septembra, vendar pa so oktobra zabeležili tudi večje vključevanje v zaposlitve. Oktobra se je namreč zaposlilo 5759 brezposelnih oseb, kar je za dobro desetino več kot septembra, iz evidence pa je bilo v tem mesecu črtano 2243 oseb.

V prvih desetih mesecih za Slovenijo 11 odstotkov več turistov kot lani

25. 11. 1997 00.00

V letošnjih prvih desetih mesecih je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 1,6 milijona gostov, kar je za 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Tako smo v Sloveniji od januarja do konca oktobra gostili 877.902 tuja turista oz. 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter 756.611 domačih gostov, kar je v primerjavi z lanskimi prvimi desetimi meseci za štiri odstotke več.

Volitve v Republiki srbski

24. 11. 1997 00.00

Parlamentarnih volitev v Republiki srbski se je minuli konec tedna udeležilo okoli 60 odstotkov volilnih upravičencev. To je v noči na ponedeljek sporočil beograjski radio B92, ki se je skliceval na najnovejše navedbe republiške volilne komisije na Palah. Mesto Višegrad v vzhodni Bosni je z 89-odstotno volilno udeležbo na prvem mestu. V Zvezni republiki Jugoslaviji so zabeležili slabšo volilno udeležbo. V Beogradu naj bi dosegla okoli 40 odstotkov. Neuradni izidi volitev naj bi bili znani že danes, uradni pa bodo objavljeni okoli 10. decembra.

Minister Bergauer in župan Križman podpisala pismo o nameri

20. 11. 1997 10.35

Minister za promet in zveze Anton Bergauer in mariborski župan Alojz Križman sta na današnji novinarski konferenci ministrstva za promet in zveze, ki je bila namenjena predvsem področju letalskega prometa, podpisala pismo o nameri med Republiko Slovenijo in Mestno občino Maribor, ki zadeva lastninsko in organizacijsko preoblikovanje gospodarske družbe Aerodrom Maribor, razvoj mariborskega letališča in njegovo povezavo z drugimi prometnimi sistemi.

Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih

18. 11. 1997 00.00

Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.

Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu

14. 11. 1997 00.00

<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.

35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev

13. 11. 1997 00.00

Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih za nove naložbe porabil že 13 milijard tolarjev, kar je 70 odstotkov vseh načrtovanih sredstev v tem letu. V tem času je bilo v promet vključenih približno 44.500 novih telefonskih priključkov. V Sloveniji je tako že prek 700.000 telefonskih priključkov oz. 35 na sto prebivalcev. Število vlog za nove telefone se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za dobrih 20.000, tako da trenutno na priključek čaka še nekaj čez 31.000 prosilcev.

Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo

13. 11. 1997 00.00

Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.

Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike

12. 11. 1997 00.00

Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.

Uspešno poslovanje v Henklu

11. 11. 1997 00.00

Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.

Porast števila tujih turistov v mesecu avgustu

02. 10. 1997 00.00

V prenočitvenih objektih v Sloveniji je avgusta po predhodnih podatkih prenočevalo 310.798 turistov, ki so opravili skoraj milijon dvesto tisoč prenočitev, so ugotovili na državnem statističnem uradu. Od tega je bilo 144.568 domačih turistov in 166.230 tujih turistov. V primerjavi z letom poprej se število domačih turistov znižalo za odstotek, medtem ko se je število tujih turistov povečalo za 23 odstotkov.

Slovencem na delu v Nemčiji ne bodo podaljšali delovnih dovoljenj

01. 10. 1997 00.00

Nemška vlada je nedavno odločila, da s 30. septembrom letos ne bo več odobravala delovnih dovoljenj delavcem podjetij iz držav, ki niso članice Evropske unije. V Sloveniji bo ukrep najbolj prizadel približno 50 domačih podjetij, ki so imela sredi letošnjega poletja v Nemčiji zaposlenih 1100 delavcev, od tega 80 odstotkov na področju gradbeništva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je konec julija letos od nemškega zveznega ministra za delo in socialne zadeve prejelo obvestilo, da je zaustavljeno nadaljnje odobravanje delovršnih pogodb, ki terminsko presegajo datum 30. september 1997, s katerim se zaključuje tekoče obdobje za koriščenje kontingenta delovnih dovoljenj.

Slovenija do konca julija zaslužila 667,8 milijona dolarjev s turizmom

24. 09. 1997 00.00

Slovenija je v letošnjih prvih sedmih mesecih po podatkih Banke Slovenije s turizmom zaslužila 667,8 milijona ameriških dolarjev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Stagnacijo nekateri opravičujejo s spremenjenim valutnim razmerjem med ameriškim dolarjem in nemško marko, manjšo prodajo v prostocarinskih prodajalnah zaradi restriktivnih ukrepov sosedov Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelov ter s spremenjeno ceno goriva v obmejnih pokrajinah v sosednji Italiji, so sporočili iz združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Hkrati so Slovenci za potovanja v tujino namenili 311,2 milijona tolarjev, to pa je za pet odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih leta 1996.

Vse uspešneje poslovanje Zdravilišča Moravskih Toplic

24. 09. 1997 00.00

V družbi Zdravilišče Moravske toplice so lani ustvarili za 95 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je za 41 odstotkov več kot v letu poprej. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic na Ljubljansko borzo, načrtujejo v letošnjem letu kar za 321 milijonov tolarjev čistega dobička, pri čemer so v prvem letošnjem polletju že zabeležili 173 milijonov tolarjev dobička.