100 evrov
Slobodan Milošević v depresiji
07. 06. 2001 00.00
Slobodan Milošević naj bi bil vse bolj prepričan, da ne bo nikoli več prišel iz zapora. Njegovo čustveno stanje naj bi se po zadnjem obisku socialista Živorada Igića še poslabšalo. Milošević v zadnjem času od obiskov sprejema samo še soprogo Miro Marković in hči Marijo.
Zmagovalka Evrosonga je Estonija
13. 05. 2001 00.00
Na 46. popevki Evrovizije v danskem Koebenhavnu je zmagala Estonija s pesmijo Everybody v izvedbi T. Padarja in D. Bentona. Slovenija se je s pesmijo Ne, ni res (Energy), ki jo je v angleščini zapela Nuša Derenda, uvrstila na sedmo mesto.
Rop na skupščini EBRD
23. 04. 2001 00.00
V Londonu poteka 10-letna skupščina guvernerjev evropskih bank za obnovo in razvoj. Slovenska stran se je udeležila zasedanja Belgijske konstituence, na katerem so zavzeli stališče o povečanju razpršenosti naložbene aktivnosti EBRD v naslednjem obdobju. Po eni strani naj bi EBRD obdržala delež naložb v razvite države, naložbe in bančna aktivnost v državah kandidatkah za vstop v EU in Rusiji naj bi se povečale, pripravljen pa je tudi poseben program za ZR Jugoslavijo, ki za letos predvideva naložbe v višini 100 milijonov evrov prek posebne institucije, ustanovljene skupaj s DEG in Commerzbank. Finančni minister Anton Rop je za 24 ur povedal: «
Ponedeljkova utrujenost na Ljubljanski borzi
10. 04. 2001 00.00
V ponedeljek so borzni posredniki sklenili 1.414 poslov v skupni vrednosti 855 mio Sit. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,14% in je vreden 1.755 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel za 0,59% na 1.441 točk.
Rast Zvona 1
29. 03. 2001 00.00
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se nadaljuje padanje Slovenskega borznega indeksa, ki je izgubil 0,54% in je vreden 1.728 točk, Slovenski indeks pidov pa še naprej raste saj je v četrtek vrednejši 0,48% več kot v sredo oziroma 1.449 točk.
Obveznice RS22 in RS23 na borzi
16. 02. 2001 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je sprejel odločbi o sprejemu 800 tisoč imenskih obveznic s trgovalno kodo RS22 v skupni nominalni vrednosti osem milijard tolarjev in 169.045 imenskih obveznic s trgovalno kodo RS23 izdajatelja Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, v skupni nominalni vrednosti 16.904.500 evrov. Obveznice so sprejete v borzno kotacijo. Datum začetka trgovanja z obveznicami RS22 je četrtek, 22. februar, z obveznicami RS23 pa torek, 20. februar.
Obveznice Abanke v kotaciji A
20. 12. 2000 00.00
Ljubljanska borza je 14. decembra sprejela obveznice 4. izdaje Abanke v borzno kotacijo A. Na podlagi izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnim papirjem v borzni kotaciji A, bo začetek trgovanja z omenjenimi obveznicami v sredo, 27. decembra, njihova trgovalna oznaka pa je AB04.
Rimski kolosej bo spet gledališka arena
08. 12. 2000 00.00
Rimski kolosej, ki je bil svoje dni prizorišče krvavih gladiatorskih bojev, naj bi preuredili v ogromno gledališko areno. Do leta 2003 naj bi namreč kolosej temeljito restavrirali, tako da bo lahko sprejel okoli 45.000 obiskovalcev.
Družba Total-Fina-Elf s profitom
23. 11. 2000 00.00
Francoska naftna družba Total-Fina-Elf je v tretjem četrtletju letošnjega leta ustvarila za 30,9 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 53,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček podjetja se je v omenjenem obdobju skorajda potrojil, in sicer z 900 milijonov evrov na 2,1 milijarde evrov, so sporočili iz omenjene naftne družbe. Total-Fina-Elf, ki je četrta največja naftna družba na svetu, je v prvih devet mesecev zabeležila za 83,3 milijarde evrov prihodkov, kar je za 59 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tako dobri rezultati so po mnenju vodstva podjetja posledica višjih cen nafte v letošnjem letu, močnega dolarja in nižjih stroškov zaradi združitve Total-Fine z Elfom. Družba, ki deluje v več kot 100 državah, naj bi imela velike naftne rezerve, ki se ocenjujejo na 10,5 milijarde sodov. Nadnacionalka Total-Fina-Elf, ki je lastnica 29 rafinerij, oskrbuje pa 20.000 bencinskih črpalk, predvsem v Evropi in Afriki, je začela nastajati leta 1999, ko je francoski Total kupil belgijsko podjetje Fina, letos pa je novo podjetje, Total-Fina, kupilo še konkurenčni Elf.
Za Lufthansa rekordno leto
16. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov. Konjunktura se bo nadaljevala tudi v letu 2001, napovedujejo v Lufthansi. Medtem ko se bo obseg prometa povečeval, pa se bodo stroški poslovanja zmanjševali, tudi zahvaljujoč internetu. Od rezervacij in nakupov letalskih vozovnic prek svetovnega spleta si v Lufthansi obetajo prihranke v višini 100 milijonov evrov na leto. Novosti pa pripravljajo tudi za potnike, tako naj bi v letu do dveh bilo mogoče nad oblaki spremljati več sto televizijskih programov, brskati po internetu in pošiljati elektronsko pošto. V Lufthansi so letos za kerozin odšteli 976 milijonov evrov, kar je 57,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Število potnikov se je povečalo za 7,5 odstotka na 35,5 milijona. S tem se je zasedenost povečala za 1,8-odstotne točke na 75,2 odstotka.
Rekordno leto za Lufthanso
15. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na do 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Italija ZRJ 52 milijonov evrov
19. 10. 2000 00.00
Italija je včeraj ZR Jugoslaviji nakazala 100 milijard lir (51,6 milijona evrov), s čimer želi podpreti proces stabilizacije in razvoja v tej državi, so povedali pri italijanski vladi. Odločitev o pomoči ZRJ je Italija sprejela med obiskom italijanskega premiera Giuliana Amata v Beogradu minuli teden. Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je Amatu na pogovorih v Beogradu dejal, da ZRJ računa na pomoč Italije tako pri utrditvi procesa demokracije v ZRJ kot pri ponovnem vključevanju te države v mednarodne ustanove. Italijanski minister za zakladnico Vincenzo Visco, ki je spremljal Amata v ZRJ, pa je napovedal, da bo njegova država ZRJ ponudila bilateralno pomoč.
Rijksmuseum bodo prenovili
23. 09. 2000 00.00
Za popolno prenovo znamenitega amsterdamskega muzeja Rijksmuseum bodo v šestih letih porabili 202,2 milijona evrov, je sporočil nizozemski državni sekretar za kulturo Rick van der Ploeg. Vlada je sklenila, da bo 115 let staro zgradbo v celoti obnovila, ohranili pa bodo originalno arhitekturo. Rijksmuseum bo tako dobil popolnoma novo podobo, ki bo primerna tudi za 21. stoletje, je še povedal van der Ploeg. Obnovitvena dela bodo potekala od leta 2001 do 2007, glavna zgradba pa bo za javnost popolnoma zaprta od jeseni 2003 do pomladi 2006.
Deutsche Telekom nadaljuje z nakupi
05. 07. 2000 17.10
Slovaško ministrstvo za telekomunikacije je objavilo, da je Deutsche Telekom zmagal na razpisu za prodajo 51-odstotnega lastniškega deleža v fiksni telefoniji tamkajšnje telekomunikacijske družbe ST v lasti države. Ponudba nemškega Telekoma je vredna milijardo evrov, odločitev ministrstva pa mora potrditi še slovaška vlada.
Deutsche Telekom ima denar za nakupe
17. 06. 2000 12.21
Nemški telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom je sporočil, da lahko prevzame katerokoli ameriško telekomunikacijsko podjetje. >>Tržni kapital Deutsche Telekom pomeni, da ni nihče nedosegljiv,<< je povedal predsednik uprave Deutsche Telekom Ron Sommer na novinarski konferenci v New Yorku. Nemci naj bi se zanimali za vsa večja ameriška telekomunikacijska podjetja, od SBC Communications do Bell Atlantic in Global Crossing. Podjetje bo uskladilo želje za razširitev v Ameriki s svojimi potrebami po vzpostavljanju dejavnosti v Evropi, je povedal Sommer. Dodal je še, da bo usmeritev Deutsche Telekom v Ameriki enaka kot v Evropi: brezžične komunikacije, potrošniške storitve interneta, podatkovne in internetne storitve za podjetja in dostop do omrežja. Deutsche Telekom lahko porabi do 100 milijonov evrov vrednosti v delnicah za prevzeme brez blagoslova delničarjev. Podjetje namerava prodati tudi za 8 milijard evrov obveznic, s čimer bi po mnenju analitikov lahko financirali možne prevzeme skupaj s pridobitvijo licenc za omrežja tretje generacije prenosnih telefonov.
Češka vlada bo prodala Škodo
22. 05. 2000 21.35
Češka vlada je danes odobrila odprodajo svojega še preostalega 30-odstotnega deleža v tovarni avtomobilov Škoda nemškemu Volkswagnu, ki že ima v lasti 70 odstotkov Škodinih delnic. Kot je napovedal tiskovni predstavnik češke vlade, je cena preostalih delnic 650 milijonov nemških mark (332 milijonov evrov).
Švedska vlada privatizira Telio
22. 05. 2000 18.38
Švedska vlada je danes v prodajo ponudila 20-odstotni lastniški delež oz. 750 milijonov delnic švedske telekomunikacijske družbe Telia. Delnice telekomunikacijske družbe bo na borzi mogoče kupiti do 13. junija letos. Država pa naj bi s prodajo zaslužila med 8,5 in 10,5 milijarde evrov.
Denarna pomoč za Črno goro
16. 05. 2000 07.51
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten je včeraj v Podgorici sporočil, da bo Črna gora dobila 55 milijonov evrov denarne pomoči za podporo črnogorski vladi. Po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in drugimi visokimi uradniki je Patten še povedal, da je partnerstvo EU in Črne gore ''dobro in uspešno''.
Argentinske obveznice v evrih
19. 08. 1999 09.19
Argentina bo izdala obveznice, ki bodo nominirane v evrih. Obveznice v višini 100 milijonov evrov bodo obrestovane z 11,12-odstotno letno obrestno mero, so sporočili iz argentinskega ministrstva za gospodarstvo. Argentina je pred kratkim že izdala obveznice, nominirane v evrih, vendar je bila takrat obrestna mera višja, in sicer 11,36-odstotna. Kljub novi izdaji pa je to le kaplja v morje, saj Argentina nujno potrebuje za 10 milijard dolarjev svežega kapitala.
Zbiralec v paketu knjig našel Rembrandtovo jedkanico
11. 08. 1999 09.01
Neki nizozemski ljubitelj knjig se verjetno ni nadejal, da mu bo paket knjig, ki jih je kupil, prinesel tolikšen dobiček. Prejšnji teden je namreč na boljšjem sejmu v Deventerju, 100 kilometrov vzhodno od Amsterdama, za 23 evrov kupil več knjig. Ko je paket odprl, je v njem našel kuverto z dvema jedkanicama. Umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da gre za Rembrandtovi deli, ki sta vredni 15.000 evrov.
Bruselj predlagal 380 milijonov evrov pomoči
28. 07. 1999 15.33
Evropska komisija je danes predlagala, naj Evropska unija Bolgariji, Makedoniji in Romuniji za premoščanje težav, nastalih zaradi kosovske krize, nameni skupaj do 380 milijonov evrov makrofinančne pomoči. Po predlogu, ki ga mora potrditi še ministrski svet EU, bo 100 milijonov namenjenih za Bolgarijo, 200 za Romunijo ter 80 za Makedonijo.
Začetek prve donatorske konference za Kosovo
28. 07. 1999 13.12
V Bruslju se je danes dopoldne začela prva donatorska konferenca za Kosovo, na kateri več kot 100 mednarodnih organizacij in držav, med njimi Slovenija, zbira najnujnejšo pomoč za prebivalstvo pokrajine in se dogovarja o koordinaciji obnovitvene pomoči za prihodnje.
EU o Kosovu in načrtih za prihodnost regije
17. 05. 1999 17.40
Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju izrazili obžalovanje, da jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević še vedno ni izpolnil pogojev, ki mu jih je v zvezi s kosovskim konfliktom postavila mednarodna skupnost. Poleg tega so se zavzeli za intenzivno iskanje politične rešitve ter za čimprejšnje oblikovanje ustrezne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov.
EU formalno odobrila dodatnih 150 milijonov evrov za kosovsko begunsko krizo
12. 05. 1999 15.43
Evropska unija je danes formalno odobrila napovedanih dodatnih 150 milijonov evrov pomoči za reševanje kosovske begunske krize. 100 milijonov bo unija namenila takoj, 50 milijonov pa prihranila za kasnejšo pomoč pri vračanju beguncev na Kosovo.
Na MBOT v minulem tednu brez trgovanja
18. 04. 1999 10.09
Na Mednarodni borzi za opcijske in terminske posle v minulem tednu ni bilo sklenjenih pogodb.
Na MBOT trgovali le v petek
28. 03. 1999 10.02
Na Mednarodni borzi za opcijske in terminske posle (MBOT) so v minulem tednu sklenili 130 terminskih pogodb. Vse so bile navzkrižne pogodbe med evrom in ameriškim dolarjem, sklenjene pa so bile v petek.
Zavarovalnica Swiss Life prevzela večinski delež Lloyd Continental
24. 02. 1999 15.15
Švicarska zavarovalnica Swiss Life je danes objavila prevzem večinskega deleža francoske zavarovalne družbe Lloyd Continental, s čimer so se povzpeli na tretje mesto na področju zdravstvenega zavarovanja v Franciji.
MBOT: Sklenili 40 pogodb
24. 01. 1999 09.33
Na Mednarodni borzi za opcijske in terminske posle so v minulem tednu sklenili 40 pogodb, vse v sredo.
American Express lansira potovalne čeke v evru
10. 09. 1998 07.56
American Express je lansiral prve potovalne čeke nominirane v evru, enotni evropski valuti, ki bo uvedena januarja. Novi čeki vrednosti 50, 100 in 200 evrov, bodo natisnjeni v prihodnjih mesecih, so sporočili iz te finančne in bančne institucije.