100 milijonov
Več sredstev za mlade pare in mlade družine
24. 09. 1998 16.10
Upravni odbor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je sprejel sklep o povišanju obsega sredstev, ki so namenjena za 24. razpis sklada, in sicer do višine nekaj več kot 2,575 milijarde tolarjev, so sporočili iz sklada.
Generali umaknil ponudbo za odškodnino žrtvam holokavsta
22. 09. 1998 14.23
Italijanska zavarovalnica Generali je umaknila svojo ponudbo za izplačilo odškodnine potomcem žrtev holokavsta v višini 100 milijonov dolarjev. Koncern se je za ta korak odločil, ker nasprotna stran doslej ni izrazila soglasja s predlogom, ki so ga predstavili sredi avgusta v New Yorku, je danes v Trstu povedal predstavnik podjetja.
Michael Jackson bo investiral v zabaviščni park v Braziliji
11. 09. 1998 07.37
Michael Jackson bo dal v predmestju Ria de Janeira zgraditi 700 milijonov dolarjev vreden delovni park, s čimer bi zagotovil 12.000 posrednih in neposrednih delovnih mest, so v sredo poročali brazilski mediji. Idilična četrt Vargem Grande je bila izbrana izmed območij v še štirih drugih brazilskih mestih ter v glavnih mestih Argentine, Čila in Mehike.
Hrvaška še naprej ne bo prejemala električne energije iz Krškega
10. 09. 1998 16.16
Ne sprejemamo električne energije iz nuklerke Krško in je tudi ne bomo, vse dokler se na ravni lastnika ne dosežejo ustrezne rešitve in dokler ministrstvi za gospodarstvo obeh držav ne dosežeta dogovora. To je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu pojasnil generalni direktor Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) Damir Begović v zvezi z aktualnimi vprašanji glede NEK.
Danska obljubila posojilo Ukrajini
10. 09. 1998 09.37
Danska je Ukrajini v sredo obljubila posojilo v vrednosti 100 milijonov dolarjev, namenjeno gospodarskemu razvoju, Kijev pa naj bi prejel tudi 2,8 milijona nujne pomoči v okviru programa zaprtja jedrske centrale v Černobilu. Kot je povedal ukrajinski zunanji minister Boris Tarasjuk, bo posojilo namenjeno predvsem projektom v ladjedelništvu ter na področju kmetijstva in energetike. Tarasjuk in njegov danski kolega Niels Helveg Petersen, ki se je mudil na obisku v Kijevu, pa sta sklenila tudi sporazum o sodelovanju na področju cestnega prometa.
San Francisco - raj za brezdomce?
31. 08. 1998 07.37
San Francisco ne privlači samo turistov, temveč tudi brezdomce - teh je po besedah župana približno deset tisoč. To, po velikosti trinajsto največje mesto v ZDA s 750.000 prebivalci, glede na skupno število brezdomcev zaseda tretje mesto, uvršča pa se za New Yorkom, kjer živi 11 milijonov ljudi, in Los Angelesom s tremi milijoni prebivalcev. Privlačnost San Francisca je mogoče pojasniti z blago klimo, ki v mestu vlada vse leto, in socialno pomočjo v višini 345 dolarjev mesečno, ki jo dodeli mesto in je precej visoka v primerjavi z nekaterimi drugimi mesti, kjer socialna pomoč znaša le 100 dolarjev mesečno. Poleg tega San Francisco nudi še celo paleto brezplačnih uslug - od prehrane in oblačil do izobraževanja.
British Telecom in Tele Danmark vlagata v Švici
27. 08. 1998 07.49
British Telecom (BT) in Tele Danmark bosta konec avgusta v novo švicarsko telekomunikacijsko družbo Sunrise vložila več kot 100 milijonov švicarskih frankov. Omenjeni vložek naj bi, kot menijo predstavniki obeh družb, prispeval k nadaljnjemu razvoju delovanja podjetja na švicarskem trgu in mednarodnem trgu. Nad sodelovanjem so navdušeni tudi v švicarskem podjetju, saj jim bo omogočen dostop do raziskovalnih laboratorijev obeh družb.
Berlinčani pojedli največji zajtrk na svetu
10. 08. 1998 07.30
Skoraj 6500 Berlinčanov se je včeraj vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov - pojedli so največji zajtrk na svetu, so sporočili prireditelji. 6459 udeležencev je popilo 3000 litrov kave in 1500 litrov čaja ter pojedlo 20.000 kruhkov in 3000 margarin. Kakih 100 milijonov mark dobička od mestnega zajtrka bosta organizatorja zasebna televizijska mreža Sat1 in proizvajalec margarine Rama podarila organizaciji, ki pomaga otrokom.
200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma
09. 08. 1998 09.42
Nemčija je pod pritiskom judovskih predstavnikov in ameriških odvetnikov, še posebej po padcu t.i. železne zavese, včeraj sporočila, da bo namenila 200 milijonov mark v sklad za žrtve nacizma, ki doslej niso prejele še nobene odškodnine, ker so po drugi svetovni vojni živele v komunističnih državah. Nekdanja zahodna Nemčija je sicer državam, ki so po drugi svetovni vojni sodile pod okrilje Sovjetske zveze, že izplačala 1,8 milijarde mark, vendar pa ni denar nikdar prišel v roke posameznikov, ki so trpeli v času nacizma. Po judovskih in nekaterih drugih ocenah naj bi bilo takšnih žrtev v vzhopdnoevropskih državah najmanj 45.000. Iz omenjenega sklada naj bi zdaj izplačali odškodnino 18.000 ljudem. Skupno je Nemčija za preživele žrtve nacističnega režima doslej namenila že več kot 100 milijard mark.
Berlusconi prodal verigo trgovin na drobno Standa
30. 07. 1998 11.02
Italijanski medijski magnet Silvio Berlusconi je našel kupca za verigo trgovin na drobno Standa, ki je poslovala z izgubo. Berlusconi naj bi verigo prodal lombardskemu podjetniku Gianfeliceju Franchiniju, ki naj bi prevzel 193 prodajaln z živili, in veleblagovnici Coin, ki naj bi pridobila 167 trgovin z drugim blagom.
Britanska vlada povečala pomoč za umetnost
26. 07. 1998 16.28
Britanska vlada je napovedala, da bo za umetnost in kulturo v treh letih namenila 290 milijonov funtov. 100 milijonov funtov bo podarila muzejem in galerijam, tako da bo do leta 2001 vstop v enajst najpomembnejših državnih muzejev in galerij prost. Od britanskih muzejev zaenkrat vstopnine ne zaračunavajo le v Britanskem muzeju, Nacionalni galeriji, Galeriji Tate in Nacionalni galeriji portretov. 125 milijonov funtov pa bo namenjenih ostalim britanskim umetniškim ustanovam, npr. Kraljevi operni hiši in Angleški nacionalni operi, ki sta zabredli v dolgove. Velika Britanija za umetnost namenja dvakrat manj sredstev kot Francija in štirikrat manj sredstev kot Nemčija.
Volvo ustanovil podjetje v Turčiji
14. 07. 1998 08.08
Švedski proizvajalec vozil Volvo je v Turčiji ustanovil podjetje Volvo Otomotiv Tuerk, ki se bo v glavnem ukvarjalo s usklajevanjem operacij na turškem tržišču. S 100 milijonov švedskih kron vredno investicijo je Volvo v Istanbulu kupil 35 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in na njem zgradil skladiščne in razstavne prostore ter poslovno zgradbo. Prodaja Volva na švedskem tržišču se je v lanskem letu le rahlo povečala, zato v prihodnosti načrtuje povečanje prometa in izboljšanje tržnega položaja vseh segmentov proizvodnega programa.
Svetovna banka bo Rusiji odobrila posojilo 100 milijonov dolarjev
19. 06. 1998 15.42
Svetovna banka je danes sporočila, da bo Rusiji odobrila posojilo 100 milijonov dolarjev za reformo pokojninskega sistema.
Ruska stranka namerava v vesolju posneti prvi celovečerni igrani film
19. 06. 1998 07.34
Ruska Liberalno-demokratska stranka je odločena, da bo posnela prvi celovečerni igrani film v vesolju, kljub temu, da bo orbitalna postaja Mir prihodnje leto prenehala delovati. Koordinator projekta Aleksander Mitrofanov je dejal, da težav z denarjem ne bo, saj je veliko organizacij izrazilo pripravljenost, da bodo prispevala sredstva. Odločiti se morajo le, kako in kdaj bodo film posneli. Glede na to, da so poleti na orbitalno postajo Mir načrtovani vse do konca leta 1999, ni izključena možnost, da bi oktobra 1999 na Mir lansirali posebno rusko vesoljsko plovilo, kar bi lahko stalo 100 milijonov dolarjev. Še posebej pomembno bi bilo, če bi film snemali prav takrat, saj bi lahko posneli odhod "simbola nekega obdobja" iz orbite. Mogoče bodo organizirali polet ameriškega shuttla, kar je prav tako zelo drago. Obstaja tudi možnost, da bi po letu 2000 film posneli na bodoči mednarodni vesoljski postaji. Najcenejša možnost pa bi bila, da bi na Mir poslali kamere in posneli film s pomočjo kozmonavtov, kar pa bi po mnenju koordinatorja projekt zmanjšalo umetniško vrednost filma. Mitrofanov je zatrdil, da kljub nekaterim spremembam, od projekta ne nameravajo odstopiti.
Nemški Volkswagen kupuje italijansko tovarno Lamborghini
14. 06. 1998 09.30
Nemška tovarna avtomobilov po nakupu britanskega Rolls Royca zdaj kupuje še italijansko tovarno športnih avtomobilov Lamborghini. Volkswagen naj bi za nakup majhne italijanske tovarne s komaj 300 zaposlenimi plačal približno 100 milijonov dolarjev. V Lamborghiniju izdelajo le 223 avtomobilov letno, tovarno pa je na začetku šestdesetih letu ustanovil tovarnar Ferruccio Lamborghini, ki je izdeloval traktorje. Lamborghinijeva tovarna avtomobilov je bila uspešna do naftne krize v sedemdesetih, nato pa je menjala več lastnikov, med katerimi so bili tudi Lee Iacocca in nazadnje celo sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta. Po propadu družine Suharto se je za nakup večinskega deleža v Lamborghiniju odločila nemška tovarna Volkswagen.
Nemčija: Končana privatizacija zadnjega vzhodnonemškega kemijskega koncerna
10. 06. 1998 08.16
V Nemčiji so končali privatizacijo zadnjega vzhodnonemškega kemijskega koncerna, družbe Bittefeld Wolfen, ki jo je podjetje BvS prodalo nemškemu konzorciju, ki ga sestavljajo številna nemška kemijska podjetja. Kot sporočajo predstavniki omenjene družbe, je bila prodaja družbe po dolgotrajnih pogovorih sklenjena že konec maja, konzorcij pa bo nadaljeval s prestrukturiranjem podjetja. Tako nameravajo v prihodnje zaposliti 100 novih delavcev, v sanacijo podjetja pa bo do leta 2001 vloženo prek 400 milijonov nemških mark.
Ericsson je podpisal 118 milijonov dolarjev vreden posel s Sirijo
09. 06. 1998 08.18
Ericsson Telecom AB, del Švedske skpine Ericsson, je v soboto podpisal 118 milijonov dolarjev vredno pogodbo s Sirijo za izdelavo milijon linij za omrežje digitalne telefonije v več sirijskih mestih. Projekt naj bi se začel v toku enega meseca, končan pa naj bi bil v štirih letih. Ericsson je bil izbran zaradi prednosti v tehnologiji, poleg tega pa je bila njegova ponudba za štiri di pet milijonov dolarjev ugodnejša od Siemensove. Pogodba je del 500 milijonskega programa izboljšanja sirijskega telefonskega omrežja in dodatnih 1,65 milijona telefonskih linij. V ta namen je sklad za razvoj iz Abu dhabija (AFD) prejšnji mesec Siriji odobril posojilo v vrednosti 100 milijonov dolarjev.
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Italijanski Iveco bo v Ukrajini izdeloval motorje
04. 05. 1998 09.37
Italijanski koncern Iveco namerava v Ukrajini letno izdelati 50.000 motorjev za tovorna vozila in traktorje. Italijani so pripravljeni v italijansko-ukrajinski "joint venture" Iveco-AvtoZič vložiti 280 milijonov dolarjev, je po poročilih ruske tiskovne agencije Interfax povedal direktor tega podjetja Aleksej Kozenok. Že maja naj bi v mestu Zaporožje v južni Ukrajini izdelali prve motorje s 100 do 400 konjskimi močmi.
Compaq bo odkupil svoje delnice
25. 04. 1998 10.11
Ameriški računalniški koncern Compaq namerava v prihodnje odkupiti svoje delnice v vrednosti 100 milijonov dolarjev, kar odraža zaupanje vodstva podjetja v dolgoročno rast družbe, sporočajo predstavniki Compaqa. Delniški kapital zunanjih lastnikov Compaqa znaša 1,5 milijarde dolarjev, delnica pa je ob zadnjem trgovanju imela vrednost 31 dolarjev.
Slovenska izvozna družba odslej tudi izvozna banka
15. 04. 1998 17.54
Slovenska izvozna družba (SID), družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, je minulo leto okrepila svoje delovanje, hkrati pa je dosegla tudi pozitiven poslovni izid, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki družbe. Svojo ponudbo so letos popestrili z nekaterimi novostmi, s sprejetjem zakona o poroštvih pa je SID postala tudi prava izvozna banka in kot taka bo lahko konkretne posle financirala v devizah.
V nemških trgovinah čaka 100 milijonov čokoladnih zajčkov
10. 04. 1998 09.16
Police v nemških trgovinah se pred letošnjimi velikonočnimi prazniki šibijo pod težo približno 100 milijonov velikonočnih čokoladnih zajcev. Po ocenah slaščičarske industrije bodo ljudje med prazniki snedli še dodatnih 10.000 ton čokolade.
V ZDA le 16 filmov prislužilo več kot 100 milijonov dolarjev
25. 03. 1998 11.42
Med 16 filmi, ki so od 440. prikazanih v ameriških kinematografih, v lanskem letu dosegli blagajniški izkupiček nad sto milijonov dolarjev, je največ prislužil prav z 11 Oskarji nagrajeni Titanik. Samo na severnoameriškem trgu je namreč zaslužil 471 milijonov dolarjev, magično mejo 100 milijonov dolarjev pa je presegel v 12 dneh predvajanja. Nadaljevanje Spielbergovega Jurskega parka, Izgubljeni svet, je mejo presegel že v petih dneh, Možje v črnem pa v sedmih. Ostali so za prestop magične meje potrebovali več časa, presegli pa so jo tudi filmi Stik, Jutri nikoli ne umre, Vojna zvezd ter druga dva Oskarjeva nagrajenca, Good Will Hunting in Bolje ne bo nikoli. Podatke je objavilo ameriško podjetje ACNielson EDI, ki je omenjene filme tudi nagradilo.
Kevin Costner absolutni zmagovalec podelitve anti-oskarjev
23. 03. 1998 12.01
Na 18. podelitvi zlatih malin - nagrad za najslabše stvaritve v ameriškemu filmu - je največ nagrad pobral Poštar (The Postman), 100 milijonov dolarjev težka polomija Kevina Costnerja. Za najslabšega so ga proglasili v vseh kategorijah, v katerih je bil nominiran: Costner si je prislužil zlato malino za najslabšega igralca in najslabšega režiserja, "odlikovana" pa sta bila tudi scenarij in glasba iz tega filma.
Mariborski poslanci o predlogu proračuna
09. 03. 1998 17.27
Mariborski poslanci v državnem zboru so danes v Mariboru pripravili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o letošnjem državnem proračunu. V predlogu proračuna je za investicije v štajerski prestolnici predvidenih samo tri odstotke vseh proračunskih sredstev za investicije v Sloveniji. Mariborski poslanci zato predlagajo, da bi v proračunu namenili za potrebe občin dodatnih 500 milijonov tolarjev, za ureditev Vrbanskega platoja 200 milijonov tolarjev, za obnovo ceste Hoče-Areh 100 milijonov tolarjev in za pokrivanje izgube Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru okoli 80 milijonov tolarjev.
Ministri EU za gospodarstvo o harmonizaciji davčnih sistemov
09. 03. 1998 16.09
Ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance v Bruslju razpravljajo o potrebnih korakih za harmonizacijo davčnih sistemov v državah petnajsterice. Tema celodnevnega zasedanja so tudi priprave na uvedbo evra oziroma na vrhunsko zasedanje 2. maja letos, ko bodo voditelji unije sprejeli dokončno odločitev o tem, katere države bodo januarja prihodnje leto uvedle skupno evropsko denarno enoto. Ministri za finance in gospodarstvo EU imajo na dnevnem redu še nekatere druge teme, med temi predlog za namembo 100 milijonov ekujev posojila Bosni in Hercegovini.
Skoraj 100 milijonov potnikov na nemških letališčih
08. 03. 1998 10.41
Lani so nemška letališča po podatkih državnega statističnega urada iz Wiesbadna zabeležila 99,8 milijona potnikov. Letališki potniški promet je lani v primerjavi z letom 1996 večji za 6,4 odstotka.
Litostroj oddal predsanacijski program
24. 02. 1998 16.35
Predsednik uprave Litostroja Peter Bajec je ministrstvu za gospodarske dejavnosti in Slovenski razvojni družbi danes oddal predsanacijski program Litostroja. Kot je za STA povedal Peter Bajec so danes podpisali tudi pogodbe o sodelovanju Litostroja z Rudisom in zagrebškim Končarjem. Sodelovanje zajema projekte v Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah. V predsanacijskem programu so tudi predlogi za finančno konsolidacijo Litostroja, med drugim tudi predlogi za rešitev starih dolgov, ki znašajo približno 100 milijonov DEM. Predlagano je, da bi del dolgov poplačali, del terjatev spremenili v lastniške deleže ali pa drugače rešili. Na podlagi predasanacijskega programa naj bi uprava Litostroja že do srede letošnjega maja pripravila tudi sanacijski program. Kot je dejal Peter Bajec, naj bi zaradi pritiskov vlade pripravili sanacijski program prej kot v šestih mesecih, kar je bil prvotni predlog.
Ericsson v Moskvi sklenil pogodbo v višini 70 milijonov dolarjev
16. 02. 1998 08.27
Švedski telekomunikacijski gigant Ericsson je sklenil pogodbo z moskovsko operativno družbo telefonskega omrežja (MTS) v vrednosti 70 milijonov dolarjev. V skladu z dogovorom bo švedska družba Moskvi dobavila deset telefonskih central za digitalno omrežje. Ruska prestolnica ima največje število telefonskih priključkov na prebivalca v Rusiji, in sicer 98 na 100 prebivalcev.
V Ukrajini potrebnih še 9,5 milijarde dolarjev za razvoj telekomunikacij
11. 02. 1998 08.57
S programom organizacije enotnega nacionalnega sistema komunikacij je v Ukrajini predvideno doseganje evropske ravni telekomunikacijskih storitev do leta 2005. Vendar je za dosego tega cilja potrebno do leta 2000 v razvoj omrežja vložiti po 750 milijonov dolarjev, v celotni omenjeni sektor pa 9,5 milijarde dolarjev, je sporočila državna agencija za komnunikacije.