11 let
Preiskava o spornih posnetkih
12. 07. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je ukazal preiskavo v zvezi s posnetki ugrabitvi Hezbolaha treh izraelskih vojakov, ki naj bi jih lansko leto naredili pripadniki misije ZN v Libanonu (UNIFIL). Izraelske oblasti si prizadevajo dobiti posnetke, s pomočjo katerih naj bi prišli do morebitnih koristnih informacij za preiskavo o ugrabitvi, ki se je zgodila oktobra leta 2000. Preiskavo bo po besedah tiskovnega predstavnika ZN Freda Eckharda vodil generalni podsekretar za upravo Joseph Connor. Razlog za uvedbo preiskave naj bi bila zadrega svetovne organizacije zaradi neprofesionalnega ravnanja s posnetki, zaradi česar je bil prizadet ugled ZN.
Spominska slovesnost v Srebrenici
12. 07. 2001 00.00
Včeraj je minilo šest let mineva, odkar je srbska vojska zavzela muslimansko enklavo Srebrenica in sistematično pobila več kot sedem tisoč ljudi. Spominske slovesnosti, na kateri ni bilo političnih govorov, le molitev, se je udeležilo več kot pet tisoč ljudi, večinoma sorodnikov žrtev.
Godalni orkester v Celju
12. 07. 2001 00.00
Na dvorišču Knežjega dvorca v Celju je v četrtek zvečer nastopil Mednarodni mladinski godalni orkester, ki združuje godalce iz desetih evropskih državm dirigira pa mu Georg Kugi. Kot solista sta nastopila violinistka Dobrochna Banaszkiewicz in violončelist Pawel Walerowski. Med drugim sta zaigrala Tartinijev Koncert za violino in godala v d - molu ter Mendelssohnovo Simfonijo št. 9 v C - duru za godala.
Kontrolorji vztrajajo pri stavki
10. 07. 2001 00.00
Po besedah predsednika sindikata kontrolorjev, Grega Bukovca, so se na današnjem sestanku z ministrom Presečnikom dogovorili o podpisu kolektivne pogodbe za delavce kontrole letenja in o nadaljnjem prejemanju dodatka v višini 17-ih odstotkov. Ostale točke so ostale odprte, zato pričakujejo, da jih bodo dorekli jutri.
Bo tudi nas opazoval Veliki brat?
02. 07. 2001 00.00
Svet Evropske unije je sprejel predlog, da posameznim državam omogoči oblikovanje zakona, po katerem bi ponudniki telekomunikacijskih in komunikacijskih storitev bili dolžni za več let ohraniti posnetke vseh glasovnih in podatkovnih sporočil njihovih državljanov. Če bo sprejet, bo policija dobila dostop do zapisov vseh telefonskih pogovorov ter e-pošte in ostalih internetnih komunikacij v obdobju največ zadnjih sedmih letih. Kritiki, borci za svobodo govora in zasebnost posameznika ter veliko število evropskih politikov upajo, da bo Evropski parlament predlog blokiral, saj je v nasprotju s temeljnimi konvencijami o človekovih pravicah in svoboščinah.
Omejitve dostopa do interneta
30. 06. 2001 00.00
Nacionalni Iranski telekomunikacijski monopolist je zanikal poročanje časopisa Hambastegi, po katerem naj bi osebam, mlajšim od 18 let prepovedoval uporabo interneta. Časnik je poročal, da je podjetje izdalo nov pravilnik, ki mladoletnim prepoveduje uporabo interneta. Podjetje je trditve iz članka zanikalo, češ da pravilnik mlajšim od 18 let ne prepoveduje uporabe interneta, temveč določa, da ponudniki interneta mladoletnim ne morejo odobriti odprtja cybercafejev. Samo v Teheranu, kjer konservativci nadzorujejo poročanje množičnih sredstev obveščanja, je namreč več kot 1500 cybercafejev, ki so trenutno najbolj priljubljena družabna središča za mlade. Oblasti so prejšnji mesec zaprle 400 cafejev v Teheranu in od lastnikov zahtevale obnovo dovoljenj.
Comanecijeva ameriška državljanka
30. 06. 2001 00.00
Nadia Comaneci, nekdanja olimpijska gimnastična prvakinja, je postala ameriška državljanka. Nekdanja romunska športna junakinja, ki je poročena z Američanom in že 11 let živi v ZDA, je v petek v Oklahoma Cityju na slovesnosti tudi uradno dobila ameriško državljanstvo.
Deset let slovenske državnosti
26. 06. 2001 00.00
Slovenija je včeraj praznovala dan državnosti. Točno pred desetimi leti je namreč takratna slovenska skupščina na podlagi plebiscitarne odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti ter tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Sobotni vrhunec mariborski posadki
23. 06. 2001 00.00
Mariborčana Matej Prelog in Rok Kolander sta zmagovalca najzanimivejše sobotne finalne tekme na 46. tradicionalni mednarodni junijski veslaški regati na Bledu. S taktično preudarno vožnjo sta veslača Dravskih elektrarn brez težav ugnala Blejca Grego Sračnjeka in Miho Piriha ter finalista lanskih olimpijskih iger v Sydneyju ter nosilca s SP 1998 v Kölnu Jugoslovana Nikolo Stojiča in Džordžeja Visačkija. Tudi v drugih disciplinah so slovenski veslači v konkurenci 500 veslačev iz 11 držav osvojili načrtovana prva mesta.
Priprave na 10. obletnico samostojnosti
22. 06. 2001 00.00
Praznovanja ob 10. obletnici slovenske samostojnosti ne bodo potekala le v dneh neposredno ob dnevu državnosti, temveč so se začela že s slavnostnim koncertom Slovenske vojske 11. maja v ljubljanskem Cankarjevem domu, zaključila pa se bodo s počastitvijo obletnice odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije 26. oktobra v Kopru, je povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez.
Veslaška regata na Bledu
22. 06. 2001 00.00
Bled bo ta konec tedna gostil tradicionalno 46. junijsko veslaško regato. Boji na Blejskem jezeru se bodo začeli že danes popoldan s kvalifikacijami za sobotne finalne nastope, v soboto popoldan pa bodo še kvalifikacije za nedeljske finalne tekme. Na regati, v mladinski konkurenci je med najmočnejšimi v Evropi, bo nastopilo preko 500 tekmovalcev iz 11 držav. Po mnenju organizatorjev gre za najmočnejšo zasedbo na jezeru po letu 1989, ko je gorenjski turistični biser zadnjič gostil svetovno prvenstvo članskih reprezentanc.
Nova rafinerija v oljarnici Gea
15. 06. 2001 00.00
V Tovarni olja Gea so v četrtek slovesno odprli novo rafinerijo olja. Rafinerija ni le moderna in računalniško vodena tehnologija, ampak omogoča tudi vstop v razred vrhunske kakovosti olj, je povedal direktor oljarice Gea Leopold Turnšek. Po njegovih besedah znaša vrednost investicije 1,15 milijarde tolarjev in je v celoti uresničena iz lastnih sredstev. Zmogljivost nove rafinerije je 80 ton rastlinskih olj dnevno. Nova pridobitev pomeni bistveno zmanjšanje onesnaževanja okolja, znižanje porabe energije in zmanjšanje proizvodnih stroškov.
Švedska bo odprta za delovno silo
12. 06. 2001 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je danes v Luxembourgu napovedala, da bo Švedska takoj po razširitvi Evropske unije za nove članice odprla nacionalno tržišče delovne sile. Na ta način bo Stockholm izkoristil možnost, ki jo daje skupno pogajalsko izhodišče petnajsterice o vprašanju - to članicam omogoča ščitenje nacionalnih tržišč pred delovno silo iz novink do sedem let po njihovem vstopu v EU.
Dividende Ljubljanskih mlekarn
12. 06. 2001 00.00
Delničarji Ljubljanskih mlekarn so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 78 odstotkov kapitala, z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe uprave, med drugimi tudi sklep o razdelitvi lanskega dobička družbe Ljubljanske mlekarne in sklep o pokrivanju izgube Mariborskih mlekarn, podjetja, ki je v večinski lasti ljubljanske družbe.
V Črno goro z osebno izkaznico
30. 05. 2001 00.00
Slovenski turisti in državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije bodo lahko letos v Črno goro potovali le z osebno izkaznico. Tako se je odločila črnogorska vlada, da bi v prihodnje pritegnila čim več tujih turistov. Poleg tega je namestnik črnogorskega ministra za turizem Slobodan Leković napovedal še nižje pristojbine za osebna vozila in avtobuse. V prihodnje bo pristojbina za tuje osebne avtomobile znižana s 120 na 30 nemških mark, za tuje avtobuse pa s 400 na 60 nemških mark.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Javno mnenje o referendumu
22. 05. 2001 00.00
Inštitut za raziskovanje medijev Mediana je izvedel javnomnenjsko anketo o referendumu na vzorcu 860 ljudi, v starosti od 18 do 75 let. Za uveljavitev Zakona, ki dopušča umetno oploditev tudi samskim ženskam je dobrih 30 odstotkov vseh anketiranih, skoraj 39 odstotkov zakonu nasprotuje. Na referendum ne bi šlo dobrih 11 odstotkov, skoraj 21 odstotkov vprašanih pa je neopredeljenih do vsebine Zakona. Če primerjamo odgovore po spolu, bistvenih razlik ni. Velike razlike se pokažejo v primerjavi anketriancev po starosti in po regijah. Med regijami najbolj izstopa Prekmurje, kjer je skoraj polovica populacije ne bi šla na referendum oziroma jih vsebina zakona ne zanima ali ga ne poznajo. S starostjo narašča odstotek tistih, ki uveljavitvi zakona in s tem pravici vseh žensk do umetne oploditve nasprotujejo. Zanimivo pa je, da več kot tretjino mladih do 25.leta vprašanje umetne oploditve sploh ne zanima, so neopredeljeni oziroma ne bodo šli na referendum.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Obradović odstavljen
12. 05. 2001 00.00
Predsedništvo Demokratske opozicije Srbije je v petek zvečer z večino glasov odločilo da z mesta podpredsednika srbske vlade odstavi Vuka Obradovića, zaradi obtožb, da je spolno vznemirjal sodelavke v Vladi in stranki. Premier Djindjić je sporočil, da Obradović ni želel odstopiti in dodal, da bodo na eni od naslednjih sej odločali, kdo bo prevzel njegovo funkcijo šefa komusije za boj proti korupciji.
Umrl je pisatelj Douglas Adams
12. 05. 2001 00.00
V starosti 49 let je za posledicami srčnega infarkta umrl britanski pisatelj znanstvenofantastičnih romanov Douglas Adams. Pisatelj je umrl na svojem domu v Santa Barbari v ameriški zvezni državi Kalifornija. Adams, ki se je rodil leta 1952 v Cambridgu v Veliki Britaniji, je leta 1979 zaslovel s kultnim romanom Štoparski vodnik po Galaksiji.
20 let od atentata na papeža
12. 05. 2001 00.00
13. maja mineva 20 let, odkar je turški napadalec Ali Agca hudo ranil papeža Janeza Pavla II., ki je zato daroval zahvalno mašo in posvetil 34 novih duhovnikov.
Ljudje izviramo iz Afrike
12. 05. 2001 00.00
Najnovejše genetske raziskave so potrdile teorijo, po kateri anatomsko sodobni ljudje izvirajo iz Afrike in so pred 100.000 leti z arhaičnimi ljudmi delili življenjski prostor, ne da bi se med seboj razmnoževali. Tako je ugotovila skupina kitajskih in ameriških genetikov, ki je preiskala vzorce krvi več kot 12.000 ljudi iz področja vzhodne Azije. Preiskovali so lastnosti sekvence DNK z Y kromosomi, ki določajo moški spol, omogoča pa sledenje evolucijskemu razvoju človeka, saj pri prenosu z očeta na sina ostaja nespremenjen tisoče let.
Šola za rabine v Nemčiji
12. 05. 2001 00.00
Nemčija je 56 let po koncu nacistične vladavine Adolfa Hitlerja odprla prvo šolo za rabine v okviru Univerze za judovske študije v Heidelbergu. Ta pedagoška katedra se bo imenovala po bivšem predsedniku judovskega kongresa Ignatzu Bubisu. Sedanji predsednik Paul Spiegl je ob otvoritvi povedal, da je zanj pravi čudež, ko lahko danes spet govorimo o ponovnem rojstvu judovske kulture v Nemčiji. Sedaj biva v Nemčiji okrog 90.000 judov, vendar ima samo 30 od 83 judovskih skupnosti svojega rabina. Na otvoritev sta prišla tudi nemški notranji minister Otto Schily in izraelski veleposlanik Šimon Stein, kar je potrdilo velik pomen otvoritve.
Dvajset let po Bobu Marleyu
11. 05. 2001 00.00
11. maja 1981 je v bolnišnici Cedars Of Lebanon v Miamiju za rakom umrl jamajški glasbenik Bob Marley. Kralj reggaeja je umrl na višku priljubljenosti, star 36 let, bojda zaradi posledic poškodbe na palcu noge, ki je nastala zaradi igranja nogometa in se je razvila v rakavo tvorbo. Rak je nato napredoval na pljuča, možgane in trebuh. Nesta Robert Marley, prepričan rastafarijanec, ostaja dvajset let po smrti nepozaben, na Jamajki in drugod se ga še vedno spominjajo s portreti, ki so odtisnjeni na mnogih predmetih, od obeskov za ključe do pivskih kozarcev. Prav tako pa je še vedno močen njegov glasbeni vpliv. Bob Marley se je 6. februarja 1945 rodil temnopolti materi in nekdanjemu britanskemu vojaku.
Cariniki odkrili orožje
08. 05. 2001 00.00
Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so cariniki s pomočjo policije v soboto zasegli doslej največjo količino orožja v letošnjem letu, ki ga je v osebnem avtomobilu znamke Mercedes prevažal 22-letni hrvaški državljan D.T. Kot je na današnji novinarski konferenci Policijske uprave Krško pojasnil Matjaž Murovec iz Sektorja za preiskovalne zadeve v generalnem carinskem uradu, je carinik pri preiskavi kabine vozila odkril skoraj 844 gramov plastičnega eksploziva, pri nadaljnjem pregledu pa so pripadniki enote za zatiranje tihotapstva in kriminalisti v rezervoarju vozila odkrili še več kosov strelnega orožja, nabojev in marihuane.
Ropar stoletja aretiran
07. 05. 2001 00.00
Legendarni poštni ropar Ronnie Biggs se je po 35-ih letih življenja v ilegali vrnil v Veliko Britanijo. Na letališču Norholt zahodno od Londona, kamor je v spremstvu sina Michaela z zasebnim letalom priletel iz Brazilije, ga je pričakalo več deset policistov, ki so ga aretirali. Pred aretacijo ga je zaradi slabega zdravstvenega stanja pregledal zdravnik, odpeljali pa so ga tudi na podrobnejše zdravstvene preiskave.
Zadnjih 30 let najtoplejših v minulem tisočletju
06. 05. 2001 00.00
Zadnjih 30 let 20. stoletja je bilo najtoplejših v drugem tisočletju, v minulem stoletju pa so temperature najhitreje naraščale, so ugotovitve, ki so jih nedavno objavili v reviji Science. Raziskovalci britanske univerze East Anglia, ki so zbrali številne študije o otoplitvi Zemlje, so ugotovili, da je bila povprečna temperatura v zadnjih 30 letih za 0,2 stopinje Celzija višja kot v 11. in 12. stoletju, ki veljata za najtoplejši obdobji prejšnjega tisočletja.
Ropar Biggs si želi domov
04. 05. 2001 00.00
Legendarni Ronnie Biggs, ki je leta 1963 s 14 pomagači oropal poštni vlak med Glasgowom in Londonom in odnesel 2,6 milijona angleških funtov, kar je bila takrat ogromna vsota, se je odločil, da se bo po 35 letih življenja v ilegali predal britanskim oblastem. Biggs je Scotland Yardu poslal elektronsko sporočilo, da se želi predati. Da bi se lahko vrnil v Veliko Britanijo, Biggs potrebuje potni list, hkrati pa obljublja, da se bo na letališču v domovini takoj predal tamkajšnjim oblastem.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.