11 let
52 let neodvisnosti Indije in Pakistana
14. 08. 1999 13.00
Indija in Pakistan bosta jutri praznovala 52. obletnico neodvisnosti. 15. avgusta 1947 je namreč Velika Britanija po več desetletjih bojev svoji koloniji podelila neodvisnost in takrat sta na tem območju nastali hinduistična država Indija in muslimanska država Pakistan.
Poletni festival Križanke '99
12. 08. 1999 13.20
Križanke morajo ostati glavno prizorišče Mednarodnega poletnega festivala Križanke '99 v Ljubljani, poudarja Janja Rozman, vodja za stike z javnostmi Festivala Ljubljana, v uvodniku četrte številke Festivalovega bisa, publikacije, ki spremlja letošnje prireditve 47. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana. Najrazličnejše očitke in kritike, ki jih prejemajo zaradi domnevne neustreznosti prizorišč poletnega festivala, o organizaciji in vodenju, pa je po mnenju Rozmanove mogoče zavrniti s preprostim dejstvom, da je ljubljanski festival mnogim njegovim zvestim obiskovalcem v ponos.
Jelcinu pregledali hrbtenico
11. 08. 1999 19.34
Ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu so danes v moskovski bolnišnici pregledali poškodovano hrbtenico, po navedbah njegovega tiskovnega predstavnika pa se je že vrnil domov. Jelcin pa naj bi že jutri nadaljeval z delom.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
V Slovenski Bistrici neznanec oropal menjalnico
11. 08. 1999 15.38
Neznanec je danes okoli 9. ure oropal menjalnico Enka v Slovenski Bistrici, so za Radio Slovenija sporočili iz Policijske uprave v Mariboru.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
SRS: ZDA poskušajo zasužnjiti srbsko ljudstvo
11. 08. 1999 10.14
Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja je včeraj obtožila ZDA, da želijo ob pomoči srbske opozicije zasužnjiti srbsko ljudstvo. Vodstvo stranke je v zvezi z napovedanim zborovanjem srbske opozicije 19. avgusta v Beogradu menilo, da so ga pripravili Američani med vrstami svojih političnih podanikov v Srbiji, saj jim enajstedensko bombardiranje ni potešilo želje po krvi. S posredovanjem ''strank zveze NATO'' v Srbiji ''želijo največji kriminalci na svetu srbski narod spremeniti v sužnje, srbske oblasti pa v izvrševalca svojih političnih ciljev,'' je še menila stranka.
Avstrijski duhovnik priznal spolno zlorabljanje 12 dečkov
09. 08. 1999 13.42
Triintridesetletni avstrijski duhovnik je danes priznal, da je spolno zlorabil 12 dečkov, starih od 10 do 12 let, in sicer v nekem internatu v Zgornji Avstriji, kjer je poučeval verouk, je sporočila avstrijska policija.
Slovenski astronomi o sončnem mrku
09. 08. 1999 08.05
Pred popolnim sončnim mrkom, ki bo v sredo, 11. avgusta, so ta nebesni pojav na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu danes pojasnjevali dr. Andrej Čadež, dr. Tomaž Zwitter in strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž. V skrajnem severovzhodnm delu Slovenije bo popolni mrk viden 72 sekund, ob Blatnem jezeru na Madžarskem pa dve minuti in 26 sekund. V večjem delu Slovenije bo mrk le delen. Za opazovalca v Kopru bo Luna zakrila 95, v Ljubljani 97 in v Mariboru 99 odstotkov Sonca.
Deseta obletnica začetka padca Berlinskega zidu
07. 08. 1999 19.35
Jutri bo minilo natanko deset let, odkar se je v Berlinu začela drama vzhodnonemških beguncev, ki je nekaj mesecev kasneje privedla do padca Berlinskega zidu. Osmega avgusta 1989 je namreč 130 vzhodnonemških državljanov zasedlo veleposlaništvo ZR Nemčije v Berlinu in zahtevalo, da jim dovolijo odpotovati na Zahod. Po pettedenski zasedbi veleposlaništva so se begunci vrnili na svoje domove, toda taktika pritiska je obrodila sadove, saj je 11. septembra Madžarska odprla mejo z Avstrijo in začel se je beg neskončnih kolon vzhodnih Nemcev na drugo stran železne zavese.
Obletnica jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki
05. 08. 1999 13.40
Letos mineva 54 let, odkar sta ameriški jedrski bombi spremenili v prah japonski mesti Hirošima in Nagasaki, pri tem pa je takoj izgubilo življenje več kot 38.000 ljudi. Za posledicami eksplozij naj bi v letih agonije, ki so sledila, umrlo še več kot 330.000 ljudi, od tega 10.000 korejskih delavcev.
Pepsijev festival letos ob sončnem mrku
04. 08. 1999 12.09
Enotedenski največji glasbeni, kulturni in zabavni festival Srednje Evrope, ki že sedem let vsako poletje poteka na otoku na Donavi v Budimpešti, njegov pokrovitelj pa je podjetje Pepsi, znova pričakuje na tisoče obiskovalcev. Višek festivala bo koncert 11. avgusta opoldne, ko bodo obiskovalci lahko opazovali sončni mrk. Postavljenih bo nekaj sto odrov, na katerih se bodo predstavili številni umetniki. Na glavnem odru bodo med drugimi nastopali britanski Suede in Baaba Maal prihodnjo sredo zvečer, Warpigs, New Model Army in Paradise Lost pa v četrtek. Nova nemška rock skupina Guano Apes v petek, The Klezmatics in Brand New Heavies v soboto in Liquido, Anima Sound System in Faithless v nedeljo. V okviru programa bodo tudi gledališke predstave, športna tekmovanja, zabaviščni park, predstave z lutkami in filmi. Obiskovalci bodo imeli na voljo 10.000 prostorov za spanje.
Prodaja piva ni nič večja kot lani
02. 08. 1999 13.42
V obeh največjih slovenskih pivovarnah - Unionu in Laškem - so letos zvarili že več kot sto milijonov litrov piva. Medtem ko v ljubljanski pivovarni ugotavljajo, da je prodaja na slovenskem trgu približno enaka lanski, pa je bila prodaja laškega piva ob polletju za desetino manjša kot v enakem obdobju lani. Prodaja alkoholnih pijač v Sloveniji se že nekaj let zmanjšuje. To velja tudi za pivo, ugotavljajo pivovarji, ki v drugi polovici leta ne pričakujejo večjega porasta povpraševanja.
Poklon likovnemu poetu Zasavja
02. 08. 1999 13.16
V okviru prireditev ob občinskem prazniku bodo v petek, 6. avgusta, v Delavskem domu v Zagorju ob Savi odprli spominsko razstavo slik Toneta Leskovška. Odprtje razstave, posvečene 20-letnici smrti slikarja, izrazitega krajinarja, ki je v svojih upodobitvah poudarjal geometrijske elemente, ter pobudnika likovne kolonije z najdaljšo tradicijo v Sloveniji - likovne kolonije Izlake-Zagorje -, bodo povezali s predstavitvijo monografije o Leskovšku izpod peresa Marijana Tršarja, ki jo je izdala občina Zagorje ob Savi.
Na Kitajskem obsodili še dva oporečnika
02. 08. 1999 11.37
Voditelja prepovedane Kitajske demokratske stranke, oporečnika Zha Jianguoa in Gao Hongmina, so kitajske oblasti obsodile na devet in osem let zapora, je danes sporočila organizacija za človekove pravice.
100 let socialnega zdravstvenega zavarovanja
01. 08. 1999 16.11
Danes mineva natanko 110 let, odkar je bilo na Slovenskem uvedeno socialno zdravstveno zavarovanje. Na ta dan leta 1889 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, ki so ji kmalu sledile druge v vseh slovenskih mestih, in že istega leta je bilo v Sloveniji 23.000 zavarovancev. Okrajno bolniško blagajno je Ljubljana dobila le leto dni za Dunajem, ustanovljena pa je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja, saj so sredstva za zavarovanje prispevali delavci in delodajalci. Sedanji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki zbira in razporeja sredstva za izvedbo pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, je bil ustanovljen marca leta 1992 na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V Sloveniji je bilo po statističnih podatkih lani 1.939.369 obvezno zdravstveno zavarovanih oseb. Za zdravstveno zavarovanje namenjamo 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda, kar predstavlja približno 700 dolarjev letno na prebivalca. Delež zasebnih sredstev v zdravstvu pa se je z uvedbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z 1,5 odstotka v letu 1992 postopoma dvignil na 11,6 odstotka vseh izdatkov v lanskem letu.
Štiri slovenska finala na EP do 23 let
31. 07. 1999 20.19
Mladi slovenski atleti so se izkazali tudi predzadnji dan evropskega prvenstva do 23 let. Poleg Elizabete Randjelovič v metu kopja in Anje Valant v troskoku bosta v jutrišnjih finalih nastopila tudi Ranko Leskovar v daljavi in Urša Beti na 100 metrov z ovirami.
Razstava Saveria Barbara - Svet orienta
31. 07. 1999 09.23
V Predjamskem gradu pri Postojni bodo danes ob 11. uri odprli razstavo beneškega slikarja Saveria Barbara pod naslovom Svet orienta. Odprta bo do konca avgusta.
110 letnica uvedbe SZZ
30. 07. 1999 13.27
Prvega avgusta bo minilo natanko 110 let, odkar je bilo med Slovenci uvedeno socialno zdravstveno zavarovanje. Na ta dan leta 1889 je bila namreč v Ljubljani ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna, ki so ji kmalu sledile druge v vseh slovenskih mestih, in že istega leta je bilo v Sloveniji 23.000 zavarovancev. Okrajno bolniško blagajno je Ljubljana dobila le leto dni za Dunajem, ustanovljena pa je bila po Bismarckovem modelu socialnega zavarovanja. Sredstva za zavarovanje so prispevali delavci in delodajalci.
Djindjić pred vojaškim sodiščem
28. 07. 1999 13.09
Vodja srbske opozicijske Demokratske stranke Zoran Djindjić je dopoldne prispel na vojaško sodišče v Beogradu, kjer ga bodo zaslišali zaradi obtožb, da se med napadi zveze NATO na ZRJ ni odzval na vpoklic v jugoslovansko vojsko.
Začetek postopka beatifikacije Matere Tereze
26. 07. 1999 13.34
V Kalkuti se je danes uradno začel postopek beatifikacije Matere Tereze. V postopku bodo zaslišali priče in preverjali pričevanja, ki izpričujejo pravico do beatifikacije.
Jugoslovani ubranili naslov
24. 07. 1999 20.11
Košarkarji ZR Jugoslavije so v finalu evropskega kadetskega prvenstva v Laškem premagali Grčijo z 59:48 (25:26). Jugoslovani, ki na prvenstvu niso izgubili niti ene tekme, so tako ubranili naslov izpred dveh let iz Varne.
Festival v Hamburgu v znamenju vzhodne Evrope
22. 07. 1999 17.30
V ospredju 16. mednarodnega poletnega festivala v Hamburgu, ki bo potekal od 20. avgusta do 11. septembra, bo letos gledališka in plesna produkcija iz vzhodne Evrope. ''Deset let po padcu Berlinskega zidu je čas, da pozornost namenimo razvoju gledališča na Vzhodu,'' je ob predstavitvi letošnjega programa dejal vodja festivala Dieter Jaenicke. Stroški festivala bodo znašali 2,4 milijona mark, od tega bo mesto Hamburg prispevalo 1,3 milijona. Na festivalu bo letos sodelovalo 19 gledaliških skupin, med drugim Rusije, Gruzije, Češke in Estonije.
Elliot potrebuje novo ledvico
22. 07. 1999 14.52
Košarkar letošnjih prvakov lige NBA San Antonio Spursov Sean Elliot bo moral na transplatacijo ledvice. Elliot je z obolelo ledvico igral več let, v zadnjem letu pa je ledvica oslabela in potrebna bo operacija. Člana prve peterke Ostrog, ki je v lanski sezoni dosegal povprečno 11 točk na tekmo, bodo operirali v roku enega meseca ali prej, če bodo našli ustrezno ledvico.
Wagnerjev pravnuk piše knjigo o družinskih vezeh s Hitlerjem
21. 07. 1999 13.32
Gottfried Wagner je večino svojega življenja preživel tako, da je pomagal ljudem razumeti, kakšna pošast je bil njegov pradedek, skladatelj Richard Wagner. ''Nemogoče je ločiti med Wagnerjem kot ideologom in Wagnerjem kot umetnikom. Moj pradeded je hotel z umetnostjo spremeniti družbo'', je povedal Gottfried Wagner za časopis Los Angeles Times. Wagner v knjigi Somrak družine Wagner opisuje spomine na tesne družinske vezi z Adolfom Hitlerjem, pa tudi protijudovska čustva svojega pradeda.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Arheologi našli v Egiptu jamo iz kamene dobe
20. 07. 1999 13.42
Egipčanski in belgijski arheologi so na neolitskem področju v bližini Rdečega morja izkopali jamo, ki izvira iz dobe 7000 let pr.n. št. V jami so našli granitne sekire, nože in orožje za lov, stene pa so porisane s slikami, je povedal vodja arheološkega oddelka v Egiptu. Podobno jamo so arheologi odkrili 500 metrov vstran od tega najdišča. Jami bosta po mnenju arheologov natančneje odkrili način življenja človeka v kameni dobi.
Presenetljivo odkritje v osrednji florentinski knjižnici
20. 07. 1999 13.40
Delavci so med preurejanjem centralne knjižnice v Firencah našli vrečo s pepelom največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija (1265-1321), ki so jo pogrešali 70 let. Pepel, ki so ga vzeli iz Dantejevega groba leta 1865, več kot 500 let po njegovi smrti, so podarili centralni florentinski knjižnici, ki pa je leta 1929 izgubila vsakršno sled za temi Dantejevimi ostanki. Do presenetljivega odkritja je prišlo, ko so delavci urejali oddelek s 5000 primeri redkih rokopisov.
Smrtonosni virus prizadel že tretje območje
19. 07. 1999 16.20
V bližini Volgograda so danes v bolnišnico prepeljali 32 oseb, ki so morda okužene s smrtonosnim virusom, ki je v preteklih dveh tednih na dveh drugih območjih na jugu Rusije že terjal osem smrtnih žrtev, je poročala agencija Itar-Tass.
Pred 30 leti je proti Luni poletel Apollo 11
16. 07. 1999 15.45
Danes mineva 30 let od izstrelitve supertežke nosilne rakete saturn 5 z vesoljsko ladjo Apollo 11, ki je ponesla proti Luni posadko treh ameriških astronavtov. Dva od njih, Neil Armstrong in Edwin Aldrin sta 20. julija pristala na Luni, 21. julija pa naredila po njej prve korake.