11.
Potres v Iranu
15. 03. 1998 10.21
Jugovzhod Irana je v noči na nedeljo prizadel hud potres z močjo 6,4 po Richterjevi lestvici. Iranska državna televizija je zgodaj zjutraj poročala, da je popolnoma porušenih najmanj 15 vasi. Po dosedanjih podatkih je življenje izgubilo 5 oseb, najmanj 15 pa je ranjenih. Epicenter potresa je bil v bližini mesta Golbaf, 100 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta istoimenske province Kerman s 350.000 prebivalci. Predstavniki Rdečega polmeseca so izrazili bojazen, da je število žrtev pod ruševinami še večje. Iranska tiskovna agencija IRNA je poročala, da so na kraj potresa že pohitele reševalne ekipe in gasilci, ki so prizadetim prinesli zdravila, šotore in hrano. Prizadeto območje je znano po ročno izdelanih preprogah, v Kermanu pa je več pomembnih mošej iz 11. in 12. stoletja. Iran sta lani prizadela dva huda potresa, v potresu pred osmimi leti z močjo 7,3 pa je v tej državi umrlo 40.000 oseb.
EU še vedno zavrača ameriško govedino
15. 03. 1998 10.11
Evropska unija bo še naprej prepovedovala uvoz govejega mesa iz ZDA. Prepoved na uvoz ameriške govedine v EU velja že 10 let, glavni razlog Evropejcev zanj pa je ameriški način vzreje goveda s hormoni za rast, piše New York Times. Razsodišče pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) je lani prepoved razglasilo za nezakonito, ker ni podprta z znanstvenimi dokazi. Prizivni odbor pri WTO je v februarju podprl to odločitev in dal EU 30 dni časa, da predstavi načrt, kako bo upoštevala odločitev. EU si odločitev prizivnega odbora razlaga kot zahtevo, da pripravi študijo o ogrožanju zdravja ljudi po uživanju s hormoni rejene govedine in ne kot si to razlagajo Američani, da mora EU takoj dvigniti prepoved na uvoz mesa. Ameriški govedorejci pričakujejo, da bi po ukinitvi prepovedi izvozili za 250 milijonov dolarjev mesa v države Evropske unije. Američani trdijo, da rastni hormoni v govedini ne škodijo človeškemu zdravju, Evropejci pa zaradi vsesplošnega strahu pred kemikalijami trdijo, da je prepoved uvoza njihova zakonita pravica do zaščite potrošnikov. Mednarodna trgovinska pravila dovoljujejo državam 15-mesečni rok, da spremenijo svojo politiko potem ko so izgubile spor pred WTO. EU namerava ta čas izkoristiti za pripravo študije o škodljivosti hormonov za rast v govedini.
Podpredsednik ZDA predlaga izstrelitev satelita za opazovanje planeta
15. 03. 1998 10.11
- Podpredsednik ZDA Al Gore je kongresu predlagal odobritev 20 milijonov dolarjev za izstrelitev satelita, ki bi dan in noč iz vesolja prenašal podobo sončne strani Zemlje. Satelitska podoba Zemlje naj bi bila po Gorovem mnenju do leta 2000 predvajana na internetu in televiziji ter bi pomagala k osveščanju ljudi po vsem svetu o ranljivosti planeta na katerem živimo. Znanstveniki pri Nasi že priplavljajo načrte za projekt, nekaterim pa se zdi zamisel neumestna. Nasprotniki iz vrst republikanske stranke menijo, da bi bilo neumno zapraviti 20 milijonov dolarjev proračunskega denarja, da bi ljudje sedeli pred televizijo in "pustili možgane na pašo". V primeru, da kongres ne bo odobril denarja, Gore pričakuje, da ga bo zbral s pomočjo zasebnih podjetij.
Vremenske razmere
15. 03. 1998 10.04
Danes bo oblačno. Dopoldne bo na Primorskem še deloma sončno, a se bo tudi tam popoldne pooblačilo. Na Primorskem bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 700 metrov. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji bodo ponekod še manjše padavine. Najnižje jutranje temperature bodo od minus 2 do 3, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
Čopi in Margon deveta na SP v jadranju
14. 03. 1998 12.29
Slovenska olimpijca Tomaž Čopi in Mitja Margon sta na svetovnem prvenstvu v jadranju, ki se je končalo v Dubaiju, v razredu 470 zasedla deveto mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev na dosedanjih SP. Miha Stavt in Peter Habjan sta bila 34., Peter Podunavac in Mitja Petrič pa 36. V ženski konkurenci sta bili Janja Orel in Klara Mavčec na 31. mestu. Izolan Vasilij Žbogar je bil v najmnožičnejšem razredu laser 37., Jan Koblar pa 94.
EU dosegla soglasje o pogajanjih s Ciprom
14. 03. 1998 12.28
Zunanji ministri Evropske unije so danes na nefornalnem zasedanju v Edinburghu dosegli soglasje, da bodo 31. marca letos v vsakem primeru začeli pogajanja o članstvu s Ciprom, se je izvedelo iz diplomatskih virov. Vodje diplomacij so se poenotili, da razdeljene otoške države zaradi notranjepolitičnih problemov ne bodo odrinili od širitvenega porcesa, temveč bodo z njo v skladu s sklepi luksemburškega vrha začeli pogajanja, ne glede na to ali bo v pogajalski skupini predstavljana samo ena skupnost (grška) ali obe (še turška). Kot je slišati od nekaterih virov, so se ministri tudi strinjali, da združitev razdeljenega Cipra pred dokončnim vstopom v EU ostaja cilj, ne pa tudi pogoj. Zunanji ministri so se tudi strinjali, da bo za nadaljnja usklajevanja v koordinaciji s svetom EU skrbela Evropska komisija, tako kot tudi v postopku širitve z ostalimi državami, vključenimi v proces.
Nov svetovni rekord Avstralke George
14. 03. 1998 12.11
Avstralka Emma George je na državnem prvenstvu v Melbournu postavila nov svetovni rekord v skoku s palico. Preskočila je 4,58 metra in za centimeter izboljšala njen prejšnji najboljši dosežek, ki ji je uspel 21. februarja letos v Aucklandu na Novi Zelandiji. Po nastopu je dejala, da bo skušala ponovno izboljšati tudi svetovni dvoranski rekord, ki je sedaj v lasti Američanke Stacy Dragila in Čehinje Danijele Bartove (4,48).
Še zadnji dan prvega festivala slovenskega filma v Portorožu
14. 03. 1998 09.54
- V portoroškem Avditoriju se bo drevi s slovesno podelitvijo nagrad in predvajanjem prve slovenske celovečerne risanke Socializacija bika avtorjev Zvonka Čoha in Milana Eriča končal prvi festival slovenskega filma oziroma 25. pregled slovenske filmske ustvarjalnosti. Festival, ki ga že drugič zapored pripravlja Filmski sklad Republike Slovenije, od srede, 11. marca, v okviru tekmovalnega in spremljevalnega programa predstavlja slovensko filmsko, televizijsko in video art produkcijo minulega leta. Badjurovo nagrado za življenjsko delo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) naj bi nagrajencu Rudiju Omoti izročil slovenski predsednik Milan Kučan, sicer tudi pokrovitelj festivala.
Vremenske razmere
14. 03. 1998 08.32
Danes bo precej jasno, le v severovzhodnih krajih občasno zmerno oblačno. Ponoči se bo pooblačilo in jutri bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo, nad 900 m pa rahlo snežilo. Le na Primorskem bo večinoma suho. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnevne pa danes od 8 do 13, jutri od 6 do 10, na Primorskem okoli 11 stopinj C.
Oba superveleslaloma v Crans Montani odpovedana
13. 03. 1998 12.08
Superveleslaloma za alpske smučarke in smučarke na finalu svetovnega pokala v švicarski Crans Montani, ki sta bila na programu popoldne (ob 13. in 14. uri), so prireditelji zaradi megle odpovedali. Obenem so spremenili prvotno odločitev o odpovedi ženskega smuka in smuk ponovno uvrstili v današnji program. Najprej bodo ob 12. uri skušali izvesti moški smuk, nato pa še žensko tekmo v tej disciplini.
Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo
13. 03. 1998 12.07
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani bodo v sredo, 18. marca, odprli razstavo z naslovom Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo. Avtorja razstave sta Janko Moder in Marijan Rupert, na njej pa bodo predstavili razvoj švedsko-slovenskih kulturnih stikov v obliki rokopisnega, knjižnega in slikovnega gradiva, živahno prevajalsko izmenjavo na literarnem področju ter del kulturnega in publicističnega življenja slovenskih izseljencev na Švedskem. Razstavo, ki bo na ogled do 31. marca, je NUK pripravil v sodelovanju s Slovensko-švedskim društvom v Ljubljani ter ob finančni pomoči švedskega veleposlaništva na Dunaju in slovenskega ministrstva za kulturo.
Kriminalec za avstrijskega predsednika?
13. 03. 1998 08.11
Obsojeni kriminalec je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Avstrije ob podpori onečaščenega kardinala. Belo Rabelbauerja, znanega kot "moški s kovčkom", ker je leta 1980 poskusil podariti nekaj milijonov šilingov v kovčku konservativni stranki, bo podprl nekdanji dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, piše v sporočilu vodje njegove predvolilne kampanje Karla Steinhauserja. Kardinal Groer, ki se je znašel v osrčju preiskave Vatikana o domnevnem zlorabljanju dečkov v katoliški deški šoli pred več kot dvajsetimi leti, po Steinhauserjevih besedah "podpira Rabelbauerjevo kandidaturo, da bi lahko v javnosti razkril resnične razloge v ozadju zlobne kampanje zoper avstrijske konservativne katolike". 63-letni Rabelbauer, nekdanji Groerjev učenec v katoliški deški šoli v Hollabrunu, je januarja lani odslužil sedem let zapora zaradi prevare. Na avstrijskih predsedniških volitvah 19. aprila bodo kandidirali tudi sedanji predsednik Thomas Klestil, predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt, luteranski nadškof Gertraud Knoll in gradbeniški magnat Richard Lugner.
Začetek ustanovnega zasedanja Evropske konnference
12. 03. 1998 15.18
Na ustanovnem zasedanju Evropske konference so se danes v spremstvu zunanjih ministrov v Londonu sešli voditelji držav Evropske unije in enajstih pridruženih držav. Med udeleženci sta slovenski premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec.
Izdelan osnutek mirovnega načrta za Baskijo
12. 03. 1998 15.11
Predsednik španske pokrajine Baskije Jose Maria Ardanza je objavil osnutek mirovnega načrta za Baskijo, ki predvideva politični dialog o prihodnosti te španske pokrajine pod pogojem, da se separatistična organizacija ETA odpove uporabi sile. O predlogu Ardanze bodo na skupni seji razpravljali predstavniki baskovskih parlamentarnih strank. Načrt naj bi prinesel trajen dogovor v okviru sedanjega pravnega in političnega sistema v Baskiji. Predlog ne izključuje katere od oblik vseljudskega odločanja, vsekakor pa naj bi o sklenjenem dogovoru odločali volilci na referendumu.
Četrta etapa Steelsu
11. 03. 1998 18.37
V kraju Vichy, znanem po eni od najboljših naravnih voda v Evropi, se je končala 4. etapa kolesarske dirke Pariz - Nice. V šprintu po 195 kilometrih kolesarjenja je zmagal Belgijec Tom Steels pred rojakom sicer rojenim v Rusiji Andrejem Čmilom in Avstralcem Stuartom OGradyem. V skupnem seštevku je še naprej v vodstvu Nizozemec Frank Vandenbroucke.
Nov izbruh nasilja na Zahodnem bregu
11. 03. 1998 17.57
Po smrti treh Palestincev, ki so jih ubili izraelski vojaki, so na Zahodnem bregu danes izbruhnili siloviti spopadi. Razburjeni Palestinci so izraelske vojake v Hebronu napadli s kamenjem in gorečimi predmeti, vojaki pa so na njihov napad odgovorili z gumijastimi naboji in granatami s solzilcem. V izgredih je bilo ranjenih najmanj 25 Palestincev, palestinski radio pa navaja, da je bilo ranjenih 50 ljudi.
Slovenski parlamentarci v Vukovarju
11. 03. 1998 17.53
Delegacija odbora državnega zbora za mednarodne odnose pod vodstvom predsednika odbora Jelka Kacina se je v okviru dvodnevnega obiska na Hrvaškem danes mudila v Vukovarju.
Knafelj 15. v Tandadalenu
11. 03. 1998 17.35
V švedskem Tandadalenu se je z moškim veleslalom začel finale svetovnega pokala v deskanju na snegu. V izredno slabih vremenskih razmerah in na tehnično zelo zahtevni progi sta nastopila le dva slovenska predstavnika Tomaž Knafelj, ki je osvojil 15. mesto, in Miha Rant (20.), naš najboljši snowboardar Dejan Košir pa se je raje pripravljal na jutrišnji paralelni slalom. Zmagal je Avstrijec Stefan Kaltschuetz pred rojakom Haraldom Walder in Italijanom Karlom Frenademezom.
Klestil za Evropo, bližjo državljanom
11. 03. 1998 17.35
Avstrijski predsednik Thomas Klestil, čigar država bo 1. julija prevzela predsedovanje evropski petnajsterici, je v Strasbourgu danes pozval k "Evropi, bližji državljanom".
Kandidatura treh dežel v drugi fazi
11. 03. 1998 17.13
Kandidature avstrijske Koroške, Furlanije Julijske krajine in Slovenije za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger 2006 je zašla v drugo fazo. V ta namen so v Celovcu predstavili novoustanovljeno družbo "Celovec Olympia 2006", ki se v grobem sestoji iz predsedstva ter komitejev za regije, šport in izvršnega komiteja. Glavna naloga družbe bo sestaviti elaborat kandidature, ki ga mora do 1. septembra letos izročiti Mednarodnemu olimpijskemu komiteju.
Na Bledu razstavljata irska slikarja
11. 03. 1998 16.52
V Okarini na Bledu bodo jutri, 12. marca, popoldne odprli razstavo slikarjev Elle Kavanagh in Eoin de Leasterja iz Tipperaryja na Irskem. Ob tej priložnosti bo nastopil ansambel Meascain iz Clanmela, so sporočili iz Okarina Folk festivala Bled, ki je razstavo pripravil.
V rudniku lignita Velenje presegli načrtovan izkop
11. 03. 1998 16.50
V Rudniku lignita Velenje so februarja izkopali 428,4 tisoč ton rude, v obdobju prvih dveh letošnjih mesecev pa 884,9 tisoč ton rude, so sporočili iz omenjenega rudnika. Letni delovni načrt izkopa so februarja v dvajset delovnih dneh presegli za 34,3 odstotka, vendar pa so v primerjavi z mesečnim operativnim načrtom zaostali za 8,9 odstotka. V januarju in februarju pa so v tem rudniku v štiridesetih delovnih dneh presegli tako letni delovni načrt kot mesečni operativni načrt. In sicer prvega za 34,5 odstotka, drugega pa za 19,6 odstotka.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja nasprotuje sprejemu novele o denacionalizaciji
11. 03. 1998 16.48
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) še naprej odločno nasprotuje sprejemu novele zakona o denacionalizaciji, ki je protiustavna, protievropska in protirazlaščenska. Na novinarski konferenci so predstavniki ZLRP izrazili pričakovanje, da bo SLS, ki "naj se neha pregovarjati z LDS" in naj zavzame jasno stališče do novele zakona, v DZ glasovala proti zakonu v celoti. ZLRP opozarja, da ustavno sodišče doslej v mnogih presojah v zakonu o denacionalizaciji ni našlo bistvenih ustavnih neusklajenosti in je večkrat poudarilo, da zakona po šestih letih veljavnosti ni mogoče spreminjati. SLS, ki je privolila v pogajanja z LDS o spremembah zakona, je po mnenju ZLRP ravnala napačno; v ZLRP so pravilno presodili, da LDS ne bo popustila pri revizijah že pravnomočnih odločb v postopku denacionalizacije.
Podobnik v Rimu
11. 03. 1998 16.38
Predsednik DZ Janez Podobnik je prispel v Rim, kjer se bo drevi v Vatikanu srečal srečal z državnim tajnikom pri Svetem sedežu Angelom Sodanom, v četrtek pa se bo v okviru uradnega obiska v Rimu sestal s predsednikom poslanske zbornice italijanskega parlamenta Lucianom Violantejem. Jutrišnji povratni obisk pri predsedniku italijanske poslanske zbornice bo prvi uradni slovenski obisk v Italiji na tej ravni. Poleg srečanja z Violantejem ima Podobnik na dnevnem redu tudi pogovore s predsednikom senata Nicolo Mancinom, predsednikom parlamentarne komisije za politična vprašanja Evropske unije Antoniom Rubertijem ter predsednikom komisije za zunanje zadeve in zadeve EU Achillom Occhettom.
Življenje je sen premierno v sredo na velikem odru
11. 03. 1998 16.36
Na velikem odru ljubljanske Drame bodo v soboto, 14. marca, premierno uprizorili delo Življenje je sen avtorja iz španskega zlatega veka Pedra Calderona de la Barce. Klasično, kompleksno besedilo, dramo "par excellence", ki je "eno od tistih del, ki jih je vselej znova treba preverjati in iz njih črpati moč za čas, v katerem živimo", kot meni ravnatelj drame Janez Pipan, režira Janusz Kica, poljski režiser, ki sicer deluje v Nemčiji. Za nov prevod besedila, katerega temeljno vprašanje naj bi bilo - Ali si krojimo usodo sami ali pa je že zapečatena? -, je poskrbel Igor Lampret, sceno in kostume je oblikoval Juergen Lancier iz Nemčije, glasbo, ki naj bi imela strukturalni značaj, a vendarle ostaja v ozadju, je napisal italijanski komponist, rojen v Caracasu, Arturo Annecchino, dramaturginja pa je bila Mojca Kranjc. V glavnih vlogah v delu, ki je predvsem predstava igralcev, saj so na razmeroma praznem odru oni tisti, ki so nosilci sporočil, nastopajo Branko Šturbej kot princ in prestolonaslednik Sigismund, Nataša Barbara Gračner kot plemkinja Rosaura ter Brane Grubar, Saša Pavček, Gregor Baković idr.
Problematika počitniških domov na Hrvaškem vztraja tudi letos
11. 03. 1998 16.30
Kot vse kaže, se na področju problematike počitniških domov v lasti slovenskih podjetij na Hrvaškem tudi letos ne bo premaknilo na bolje. Slovenska podjetja s svojim premoženjem v Hrvaški ne morejo normalno razpolagati, saj jim je onemogočena uporaba domov, njihova prodaja in sklepanje najemnih pogodb, so na posvetu povedali predstavniki podjetij, lastnikov počitniških domov. Dodali so, da vse njihove prošnje in želje, ki zadevajo reševanje omenjenega problema, pri ustreznih državnih in interesnih institucijah naletijo na gluha ušesa. Tako lahko slovenska podjetja le upajo, da bo tudi letos, kot že v minulih letih, prišlo do moratorija na izvajanje nekaterih hrvaških predpisov, sprejetih leta 1992, kar bi vsaj delno rešilo letošnjo sindikalno turistično sezono. Posveta, ki sta ga priredila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Turistična zveza Slovenije, udeležila pa so se ga številna podjetja-lastniki počitniških domov na Hrvaškem, naj bi se udeležil tudi sekretar za turizem Tomaž Zajec. Vendar je slednji sodelovanje v zadnjem trenutku zaradi obveznosti odpovedal. To je med navzočimi predstavniki podjetij sprožila ogorčenje, saj so jo razumeli kot nov dokaz za to, da ustrezne državne institucije za njihove težave nimajo posluha.
Letos se bodo nadzorovane cene dvignile za 6%
11. 03. 1998 16.29
T.i. nadzorovane cene, kot so elektrika, zemeljski plin, naftni derivati, učbeniki in drugi izdelki ter storitve, ki so pod pristojnostjo vlade, se bodo letos dvignile od šest do devet odstotkov. Letošnji dvig nadzorovanih cen bo na nižji ravni kot prejšnja leta, glavni val podražitev pa pa bo v letošnji prvi polovici leta, je povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur. O letošnji 8-odstotni ciljni inflaciji pa je dejal, da jo bo sicer težko doseči glede na različne pritiske in 2,3-odstotno rast cen v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z lanskim decembrom. Zanesljivost in realnost napovedi o 8-odstotni rasti cen bo bolj jasna šele junija. Ministrstvo za ekonomske odnose naj bi v prihodnje namenjalo več pozornosti notranjemu trgu in vprašanjem varstva konkurence ter potrošnikov, zmanjševalo pa nadzor nad cenami. V košarici maloprodajnih cen vlada zdaj nadzira 18 odstotkov cen, kar je bistveno manj kot lani, ko je bil delež nadzorovanih cen skoraj tretjinski.
Zakon o varstvu živali ne more v obravnavo
11. 03. 1998 16.28
Poslanec SDS Pavel Rupar je februarja v zakonodajno proceduro vložil evropsko primerljiv predlog zakona o varstvu živali pred mučenjem, ki pa ne more biti obravnavan, dokler ne bo dokončan postopek obravnave zakona o zaščiti živali, ki sta ga leta 1994 vložila poslanca SNS Polonca Dobrajc in Zmago Jelinčič, ki pa za umik nimata posluha, je poudaril Rupar. Poslanec SDS Janez Mežan pa je predstavil stališča stranke do nedavno sprejetega zakona o športu, ki naj bi bil slab in delu športa nenaklonjen.
V petek 13. marca bo vlada predstavila predlog proračuna
11. 03. 1998 16.24
Premier Janez Drnovšek je na novinarski konferenci napovedal, da bo vlada predvidoma v petek, 13. marca, predstavila končni predlog proračuna za tekoče leto, natančneje pa o državni blagajni ni želel govoriti, ker sklepna usklajevanja o posameznih postavkah še potekajo. V zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč in gozdov Cerkvi je predsednik vlade znova opozoril na razsodbo ustavnega sodišča, po katerem je Cerkev upravičena do vračanja v naravi, ter poudaril, da se je vladna koalicija uskladila o vseh vprašanjih denacionalizacije, v zvezi z 19. členom zakona, ki določa, da naj bi omejili vračanje premoženja v naravi v primerih, v katerih je Cerkev gozdove in kmetijska zemljišča dobila s fevdalnimi listinami. O tej točki naj bi odločili poslanci, ker so mnenja deljena. Premier je tudi pojasnil, da pogajanja o odkupu gozdov od Cerkve še potekajo in da obe pogajalski strani čakata na razplet pri sprejemanju novele zakona o denacionalizaciji. Premier je na vprašanje o odnosih z ZRJ povedal, da je za zdaj dejstvo le, da je do sestanka prišlo. Pričakovanja, da bi Slovenija zaradi gospodarskih pritiskov normalizirala odnose z ZRJ, pa so nerealna, je zatrdil premier. Slovenija bo vztrajala pri načelni politiki in ne misli popustiti nenavadnim pritiskom, kot je prepoved uvoz slovenskega blaga.
Za EU v varstvu okolja najbolj zaostaja Poljska
11. 03. 1998 16.21
Vzhodnoevropske kandidatke za članstvo v EU bi morale v desetih letih vložiti približno 122 milijard ekujev (128 milijard dolarjev), da bi na področju varstva okolja izpolnile evropska merila, je pokazala raziskava belgijskega inštituta Vito, ki jo objavlja avstrijski časnik Standard. Raziskava je pokazala, da bi morale države vzhodne in srednje Evrope za izboljšanje varstva okolja nameniti od 3 do 5 odstotkov BDP, kar je štirikrat več kot države EU. Skoraj četrtino te vsote bi morale nameniti zbiranju gospodinjskih odpadkov, za izboljšanje kakovosti vode pa nameniti približno desetino te vsote. Poljska je država, ki na področju varstva okolja najbolj zaostaja, je še pokazala raziskava.