12 milijonov evrov
Podelili alternativne Nobelove nagrade
08. 12. 2000 00.00
V Stockholmu so podelili alternativne Nobelove nagrade, ki jih Sklad za pravo življenje neodvisno od tradicionalnih Nobelovih nagrad od leta 1980 podeljuje borcem proti revščini, socialni neenakosti in uničevanju okolja. Nagrade v skupni vrednosti dveh milijonov švedskih kron (230.000 evrov) so letos podelili indonezijskemu borcu za človekove pravice Munirju, turški okoljevarstvenici Birsel Lemke in etiopskemu znanstveniku Tewoldeju Egzhiabru, častno nagrado pa je prejel ameriški rastlinski genetik Wes Jackson.
Continental prodaja hčerinsko podjetje
25. 11. 2000 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilskih gum Continental namerava prodati svoje hčerinsko podjetje ContiTech. Z izkupičkom od prodaje namerava posodobiti in izpopolniti proizvodnjo elektronske opreme in vzmetenja. Med najresnejšimi kupci naj bi bilo hčerinsko podjetje DaimlerChryslerja, Temic, ki je že zdaj največji kupec ContiTechovih izdelkov.
Henkel pričakuje rekordno leto
13. 11. 2000 00.00
Nemški proizvajalec kemičnih izdelkov in detergentov Henkel pričakuje rekordno poslovno leto. K optimističnim napovedim so Henkel vzpodbudili devetmesečni rezultati, saj je v obdobju od januarja do konca septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležil 11,3%odstotno rast dobička. Henkel je v omenjenem primerjalnem obdobju ustvaril 704 milijonov evrov dobička.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Filipinski parlament odstavil predsednika
13. 11. 2000 00.00
Spodnji dom filipinskega parlamenta je danes zaradi obtožb o korupciji sklenil postopek za odstavitev filipinskega predsednika Josepha Estrade. Po navedbah predsednika parlamenta Manuela Villarja je za predlog glasovalo več od potrebne tretjine poslancev. Gre za prvi tovrstni poskus odpoklica filipinskega predsednika, ki bi se mu uradni mandat iztekel leta 2004. Predlog o odstavitvi pa mora sedaj potrditi še najmanj 15 od 22 senatorjev.
Siemens uspešno končal poslovno leto
09. 11. 2000 00.00
Nemški elektronski gigant Siemens je v zadnjem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo konec septembra, zabeležil 33-odstotno rast dobička. V podjetju poudarjajo, da je k rasti dobička prispevalo predvsem povečano svetovno povpraševanje po elektronskih izdelkih. Siemens je tako v minulem poslovnem letu zabeležil 81-odstotno rast dobička, saj se je ta povzpel z 1,86 milijarde evrov na 3,38 milijarde evrov. Prodaja pa se je povzpela za dobrih 14 odstotkov z 68,6 milijarde evrov na 78,4 milijarde evrov. Siemens je tako v obdobju od julija do konca septembra zabeležil 1,1 milijarde evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani zabeležil 799 milijonov evrov dobička. Prodaja se je v omenjenem primerjalnem obdobju povzpela za 12 odstotkov z 21,5 milijarde evrov na 24,1 milijarde evrov. Poslovni rezultati nemškega podjetja kažejo, da največ prihodkov 
Manjši dobiček Dresdner Bank
03. 11. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Avstrija prodaja delnice Telekoma
02. 11. 2000 00.00
Avstrijski sklad Österreichische Industrieholding, ki upravlja z državnim premoženjem, namerava prodati 140 milijonov delnic avstrijskega Telekoma (Telekom Austria), z možnostjo prodaje še dodatnih 21 milijonov delnic. Država naj bi s prodajo delnic Telekoma, za katere v skladu ocenjujejo, da naj bi se cena gibala med 9 in 12 evrov, iztržila približno 1,93 milijarde evrov. Zbrana sredstva nameravajo porabiti za krpanje proračuna, so sporočili iz omenjenega državnega sklada. Telekom Austria je največji telekomunikacijski operater v Avstriji, ki pa ne posluje najbolje. V letošnjih prvih šestih mesecih je družba ustvarila za 22,5 milijona evrov izgube, kar je precej slabše kot v enakem obdobju lani, ko je družba zabeležila za 132,2 milijona evrov dobička. Zato večina tako avstrijskih kot tudi tujih analitikov meni, da bi morala država morala ceno delnic znižati na devet do deset evrov.
Denarna pomoč za dvig Kurska
27. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela predlog nizozemske vlade, ki je za raziskavo možnosti dviga potopljene ruske jedrske podmornice Kursk pripravljena prispevati 500 milijonov guldnov (227,27 milijona evrov), je danes sporočilo nizozemsko zunanje ministrstvo. V raziskavi naj bi ugotovili, kako dvigniti podmornico, ne da bi ogrozili podmorsko rastje. Študija naj bi dala tudi informacije o možnosti dviga jedrskih odpadkov. Norveška je sicer ponudila finančno pomoč že takoj po potopu podmornice na dno Barentsovega morja 12. avgusta.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Zadnji dan vrha EU
13. 10. 2000 00.00
Danes bodo voditelji EU sklenili dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje v Biarritzu, ki se ga bo na povabilo francoskega predsednika Chiraca udeležil tudi jugoslovanski predsednik Koštunica. Dopoldanski del zasedanja je namenjen obravnavanju osnutka Evropske listine o temeljnih pravicah. Tako bo vrh septembra pripravljeni dokument tokrat prvič skupaj obravnaval, sicer pa bo po načrtih listina dokončno potrjena v Nici, kjer naj bi bil dorečen tudi njen status. Medtem ko se Evropski parlament in Evropska komisija zavzemata, naj bo dokument pravno zavezujoč, vse članice tega ne podpirajo.
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
Enel napovedal nakup Infostrada
11. 10. 2000 00.00
Italijansko državno podjetje Enel je napovedalo nakup drugega največjega italijanskega operaterja fiksne telefonje Infostrada, ki naj bi ga nato združilo s tretjim največjim italijanskim mobilnim operaterjem Wind, ki ponuja storitve na področju fiksne in brezžične telefonije ter interneta. S to združitvijo bo nastala druga največja italijanska telekomunikacijska družba.
Nove obveznice Republike Slovenije
10. 10. 2000 00.00
Z ministrstva za finance so sporočili, da bo Republika Slovenija v ponedeljek, 16. oktobra, na domačem finančnem trgu izdala tretjo izdajo desetletnih obveznic RS18, ki bo do zapadle v izplačilo 26. aprila 2010 in drugo izdajo triletnih obveznic RS19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS18 so denominirane v evrih, izplačljive v tolarski protivrednosti in imajo fiksno šestodstotno letno obrestno mero. Obveznice RS19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno).
Višji dobiček Unileverja
04. 08. 2000 14.16
Nizozemsko-britanski kemijski in prehrambeni koncern Unilever je v prvi polovici leta ustvaril dobiček v višini 1,17 milijarde evrov, kar je deset odstotkov več kot v primerljivem lanskem obdobju. Tudi dobiček v drugem letošnjem četrtletju se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal, in sicer za 16 odstotkov na 562 milijonov evrov.
BMW rekordni polletni rezultati
31. 07. 2000 14.04
Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je v prvi polovici tega leta ustvaril rekordnih 319 milijonov evrov dobička, kar je dve tretjini več, kot je znašal dobiček v enakem obdobju lani. Rekordni dosežek je podjetje zabeležilo kljub visokim izgubam, ki jih je ustvarilo njeno, sedaj že bivše, britansko hčerinsko podjetje Rover.
V Deutsche Telekom zadovoljni
27. 07. 2000 14.18
Nemški operater telekomunikacij Deutsche Telekom je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal svoje prihodke za 15 odstotkov na 19,3 milijarde evrov. Dobiček podjetja pa je v omenjenem primerjalnem obdobju porasel kar za 353 odstotkov na 4,3 milijarde evrov. K rekordni rasti dobička podjetja je prispevala predvsem prodaja lastniškega deleža v družbi Global One.
Alcatel skoraj potrojil dobiček
27. 07. 2000 14.02
Francoski proizvajalec visoke tehnologije Alcatel je v prvih šestih letošnjih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj potrojil svoj dobiček. Dobiček Alcatela se je v omenjenem primerjalnem obdobju povečal z 223 milijonov evrov na 602 milijonov evrov.
HypoVereinsbank in Bank Austria bosta odpuščali
24. 07. 2000 14.01
Druga največja nemška banka HypoVereinsbank bo s prevzemom največje avstrijske banke Bank Austria postala tretja največja evropska finančna institucija ter letno prihranila na stotine milijonov dolarjev. Prevzem pa bo Avstrijo stal izgube približno 2000 delovnih mest.
Alpay v Aston Villo
20. 07. 2000 19.36
Turški nogometni reprezentančni branilec Ozalan Alpay bo kot kaže iz Fenerbahčeja prestopil v Aston Villo. Turški klub je sprejel devet milijonov evrov vredno odkupnino, Alpaya pa v Birminghamu čakata še zdravniški pregled in podpis štiriletne pogodbe. Sedemindvajsetletni branilec se je očem javnosti najbolj vtisnil v spomin, potem ko je v četrtfinalu evropskega prvenstva v Belgiji in na Nizozemskem proti Portugalski zaradi udarca Fernanda Couta že v prvem polčasu moral zapustiti igrišče in EP.
Obveznice druge izdaje Nove KBM
14. 07. 2000 14.02
Nova KBM je izdala obveznice 2. izdaje, ki jih bo začela prodajati v ponedeljek, 17. julija. Obveznice so imenske, v nematerializirani obliki, nominalna vrednost vsake pa je tolarska protivrednost 500 evrov. Obrestovane bodo po nespremenljivi obrestni meri 5,9 odstotkov, preračunano po srednjem tečaju za evro Banke Slovenije na dan zapadlosti kupona. Nova KBM bo obresti izplačevala dvakrat letno, in sicer 17. januarja in 17. julija, dospelost obveznice pa bo 17. januarja 2006. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je tolarska protivrednost 9 milijonov evrov.
Največji potrošniki sadnih sokov
14. 07. 2000 07.44
Nemci so prvi v svetu po uživanju sadnih sokov, saj so v letu 1999 popili 40,5 litra sadnega soka na osebo, so povedali kmetijski predstavniki nemške zvezne dežele Porenje-Severna Westfalija. Največ so popili jabolčnika, in sicer 12 litrov na osebo v enem letu, in pomarančnega soka (9,5 litra na osebo v enem letu). Na drugem mestu po pitju sadnih sokov je Avstrija s 37,4 litra soka na osebo, tretje mesto pa si s 30 litri zaužitega soka na osebo v enem letu delijo ZDA in Švica. Nemški proizvajalci sadnih sokov so leto 1999 končali s tremi milijardami evrov prihodka, kar je za 410 milijonov evrov več kot v letu prej.
Za Cezanna 19,3 milijona evrov
30. 06. 2000 13.50
Mojstrovino francoskega impresionista Paula Cezanna so ta teden na dražbi pri Christieju prodali za 19,3 milijona evrov (skoraj 19 milijonov dolarjev).
Uspešna SAP-ova podružnica
28. 06. 2000 14.11
Ljubljanska podružnica ponudnika poslovnih rešitev SAP je danes na tiskovni konferenci predstavila poslovanje podjetja in spletne rešitve za elektronsko poslovanje <a href=http://www.mysap.com/ target=_new>mySAP.com</a>. SAP je imel lani za 5 milijard evrov prometa, ob koncu leta je imel 22.000 zaposlenih in 22.000 strank po celem svetu. V Sloveniji ima SAP 25 strank, kar predstavlja 30-odstotni tržni delež, zaposluje pa 10 ljudi. Celotni promet slovenskega SAP naj bi v letošnjem letu znašal približno 800 milijonov tolarjev.
Skupščina SID sprejela predloge
12. 06. 2000 18.31
Delničarji Slovenske izvozne družbe (SID) - vseh je 84, največji pa je država z 91 odstotki kapitala - so na današnji skupščini sprejeli vse predloge, ki jih je predlagala uprava te družbe za zavarovanje in financiranje izvoza. Med drugim so sprejeli poročilo o poslovanju za leto 1999 in potrdili poslovne usmeritve za letošnje leto. SID je lansko leto sklenila s pozitivnim rezultatom v višini 125 milijonov tolarjev, ki so jih delničarji razporedili v rezerve družbe.
Gorenjska banka najela posojilo
12. 06. 2000 17.54
Gorenjska banka je v petek realizirala pogodbo o najetju mednarodnega sindiciranega deviznega posojila, ki jo je 2. junija podpisala z nemško in avstrijsko banko. Kot so danes sporočili iz banke, so posojilo v višini deset milijonov evrov najeli za dobo pet let, njegova posebnost pa je črpanje v enem znesku in odplačilo v enem znesku po petih letih življenjske dobe posojila. Skupna posojilodajalca sta Landesbank Schleswig-Holstein Girozentrale iz Kiela ter Raiffeisen Zentralbank Oesterreich Aktiengesellshaft z Dunaja.
Uspešno leto za HERMES SoftLab
12. 06. 2000 16.36
Skupina HERMES SoftLab d.d. je na današnji skupščini delničarjev potrdila letno poročilo, ki kaže na 60-odstotno večanje prihodkov in skoraj trikrat večji dobiček. Bruto dobiček družbe je po mednarodnih knjigovodskih standardih znašal 531 milijonov tolarjev (2,1 milijona evrov), prihodki pa so se povečali na 22,7 milijona evrov oziroma skoraj 4,5 milijarde tolarjev.
Manjša kmetijska proizvodnja v Romuniji
12. 06. 2000 09.04
Suša, ki že več dni pustoši po Romuniji, bo za 40 odstotkov zmanjšala letošnjo kmetijsko proizvodnjo, je včeraj v Bukarešti sporočilo romunsko ministrstvo za kmetijstvo. Kmetijske kulture, kot so pšenica, koruza in pesa, je suša prizadela v 29 od 42 pokrajinah v Romuniji oziroma 1,2 milijona hektarjev, so še sporočili iz kmetijskega ministrstva. Suša je najbolj prizadela pokrajine Dolj, Mehedinti, Teleorman in Olt v središču države, Constanto na jugovzhodu, Brailo na vzhodu in pokrajini Vaslui in Botosani na severovzhodu. Ministrstvo za kmetijstvo je ocenilo, da bo suša povzročila za 185 milijonov evrov škode.
Koroška s cenejšim gorivom
31. 05. 2000 14.02
Deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider je poskrbel za znižanje cene goriva, kar avstrijski tisk povezuje z njegovimi nedavnimi stiki z Libijo. Haider je predlagal uvedbo sistema posebnih izkaznic, ki bodo omogočale cenejši nakup bencina pri enem od lokalnih distributerjev goriva.