12
Literarni natečaj za pesnike in pisatelje
12. 07. 2000 15.07
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti objavlja literarni natečaj za 22. srečanje pesnikov in pisateljev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Sodelujejo lahko avtorji, ki pišejo v svojem maternem jeziku (ne slovenščini). Na razpis lahko pošljejo prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramatiko. Prispevki morajo biti poslani do 30. julija 2000 v treh izvodih na naslov Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, s pripisom Za 22. srečanje.
Nemška cerkev priznala sokrivdo
12. 07. 2000 14.56
Nemška evangeličanska cerkev bo kot priznanje svoje krivde v času nacizma v odškodninski sklad nekdanjih prisilnih delavcev prispevala deset milijonov mark, je danes sporočil predstavnik sveta evangeličanske cerkeve Manfred Kock. Nemška država in nemška podjetja naj bi v odškodninski sklad za nekdanje prisilne delavce prispevala skupno deset milijard nemških mark.
6. gledališka prireditve Meja na reki
12. 07. 2000 14.55
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je Zadnja postaja. Hrepenenje! Sodelovalo bo več mednarodnih umetnikov, med drugim Erika Pluhar, Miguel Herz Kestranek, Cornelia Koendgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Paris, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Program obsega gledališke produkcije, gledališka gostovanja, literarne večere in matineje, koncerte, poseben program za otroke, skupinsko razstavo in simpozij.
Pogajanja med ZDA in Severno Korejo neuspešna
12. 07. 2000 14.53
ZDA in Severna Koreja, ki so pred dnevi po 15-mesečni prekinitvi obnovili pogajanja o omejevanju severnokorejskega raketnega programa, so neuspešno zaključili pogovore. ZDA namreč niso pristale na severnokorejske zahteve po odškodnini v primeru, da bi Pjongjang omejil ali ukinil izvoz svojih raket. Pogajalski strani sta se vseeno dogovorili, da bosta pogajanja nadaljevali v bližnji prihodnosti. Vodja ameriške pogajalske skupine in pomočnik ameriške državne sekretarke Robert Eihorn je za novinarje povedal, da Severna Koreja ne bo dobila odškodnine za dejavnost, ki je v prvi vrsti sploh ne bi smela izvajati. Severnokorejski predstavnik Kim Myong Gil pa je povedal, da je izvoz raket suverena pravica njegove države, ki ji prinaša pomemben dohodek, ter dodal, da so ZDA v preteklosti v Vzhodno Azijo izvozile več tisoč raket, ki ogrožajo Severno Korejo.
Dini kritizira preložitev širitve EU
12. 07. 2000 14.50
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v pogovoru za sredino izdajo nemškega časnika Bild ostro kritiziral razmišljanja o preložitvi širitve EU, ki se pojavljajo znotraj petnajsterice. Hkrati je Dini države članice, poimensko je navedel Nemčijo in Italijo, posvaril pred tem, da bi glede širitve EU sklepale tajne dvostranske dogovore. Govorice, da sta se Francija in Nemčija tajno sporazumeli, da naj bi bila širitev unije po letu 2006, je Dini komentiral z besedami: ''Če sta sklenili tak dogovor, morata to tudi javno povedati. Če to drži, potem moramo biti ostali Evropejci zaskrbljeni. Na splošno velja: če dve državi članici tajno, za hrbtom celotne skupnosti skleneta dvostranski dogovor, kot je preložitev širitve, je to enako političnemu samomoru.'' Širitev EU, ki je načrtovana za konec leta 2002, je po Dinijevih besedah ''ključnega pomena''. Glede sankcij, ki jih je EU uvedla po vstopu svobodnjakov (FPOe) v avstrijsko vlado, se je Dini zavzel, da bi morala unija določiti splošen obvezujoč pregled kriterijev za uvedbo in preklic sankcij.
Dnevi evropske kulturne dediščine
12. 07. 2000 14.05
Letošnji jubilejni, že deseti dnevi evropske kulturne dediščine bodo v večini držav po Evropi in tudi v Sloveniji potekali v zadnji tretjini septembra, od 21. do 30. Domači prireditelji so uprava za kulturno dediščino v sklopu ministrstva za kulturo, regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, muzeji, galerije ter izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Po prvem obvestilu iz uprave bo pri Kulturnih poteh 2000, kot se akcija imenuje pri nas, sodelovalo 16 slovenskih mest. Pod vodstvom konzervatorjev si bo mogoče ogledati dvajset obnovljenih kulturnih spomenikov, v muzejih bodo brezplačno na ogled razstave in udeležba v ustvarjalnih delavnicah, dneve pa bodo pospremili še koncerti in okrogle mize. Med sodelujočimi ustanovami sta s svojimi prireditvami letos prvič tudi dve šoli, srednja trgovska šola iz Ljubljane in Srednja lesarska šola iz Nove Gorice.
Filoktet v mednarodni soprodukciji
12. 07. 2000 13.59
V zapuščenem tunelu nekdanje železnice v izolskem Jagodju bo v petek, 14. julija, premierno uprizorjeno delo nemškega dramatika Heinerja Müllerja Filoktet. Predstava je nastala v soprodukciji sarajevskega filmskega in gledališkega festivala MESS, ljubljanskega festivala EX PONTO in Primorskega poletnega festivala (PPF). Predstava, ki jo režira Eduard Miler in v kateri igrajo Izudin Bajrović, Vili Matula in Goran Šušljik, bosanski, hrvaški in srbski igralec, vsak v maternem jeziku, je prva mednarodna soprodukcija PPF. Predvsem pa je predstava zavezana ambientalnosti, saj se bo po uprizoritvah v tunelu nekdanje železniške proge prilagajala vsakemu novemu ambientu na drugačen način, je napovedal režiser. Prihodnji izziv bo že gostovanje na Mittelfestu v Čedadu, 23. julija, na obrežju reke Nadiže.
Obravnava zaščitnega zakona za manjšino
12. 07. 2000 13.56
Italijanska poslanska zbornica bo popoldne nadaljevala že večkrat prekinjeno in odloženo obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino in zakon predvidoma tudi izglasovala. Razprava se bo začela ob 17.30 z obravnavo pripomb k 11. členu zakona, ki govori o slovenskih šolah v Italiji. Glasovanje o tem členu so prejšnji teden preložili, da je ožji odbor komisije za ustavna vprašanja še enkrat popravil besedilo. Nato bodo na vrsti zaključni govori vodij strank ali poslanskih skupin. Odklonilno stališče Nacionalnega zavezništva do zaščitnega zakona naj bi predstavil predsednik te stranke Gianfranco Fini. Po približno dveh urah razprave naj bi poslanci glasovali o celotnem besedilu zakona. Pričakovati je, da bo vladna večina zbrala dovolj glasov za sprejetje zakona. Nato ga bo moral potrditi še senat, kar naj bi se predvidoma zgodilo jeseni.
O krepitvi gospodarske moči manjšin
12. 07. 2000 13.54
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je ponovno obravnavala uresničevanje člena o krepitvi gospodarske moči manjšin, ki je zapisan v že leta 1996 sprejeti Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Slovenije. Člani komisije in predstavniki slovenske manjšine iz Avstrije, Italije in Madžarske so med razpravo soglasno poudarili, da je uspešen gospodarski razvoj pogoj za obstoj manjšine, slovensko vlado pa so med drugim pozvali, da naj pospeši delo ustrezne medresorske komisije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1998, njeno delo pa še ni zaživelo. Komisija je še ugotovila, da vlada ni upoštevala sklepov sprejetih na seji komisije oktobra lani. Takrat je komisija med drugim medresorski komisiji naložila, naj v roku štirih mesecev izdela program za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Komisija je medresorski komisiji dodatno naložila, naj se opredeli do pobude o ustanovitvi promocijskih centrov v zamejstvu, pri delu medresorske komisije pa naj sodelujejo tudi predstavniki manjšin.
Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil
12. 07. 2000 13.51
Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 in o uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v obdobju 1995-1997 je danes obravnavala mnenje izvedenca Ekonomske fakultete in mu postavila več vprašanj. Po besedah predsednika komisije Jožefa Zimška (LDS) izvedeniško mnenje odgovarja na vsa zastavljena vprašanja o ekonomski upravičenosti in daje neko osnovo na podlagi katere bi komisija lahko prišla do končnega mnenja oz. poročila. ''Čeprav je ta tematika zelo obsežna, ne smemo pozabiti, da je bil trg vrednostnih papirjev do leta 1994 nenadzorovan, kasnejša zakonska osnova pa v naslednjem letu, dveh še ni opravljala funkcije, ki bi jo morala,'' ob tem dodaja Zimšek.
V Gorenju zadovoljni
12. 07. 2000 13.46
Velenjska družba Gorenje je v mesecu juniju prodala več kot 216.500 velikih gospodinjskih aparatov v skupni vrednosti 7,57 milijarde tolarjev. Junijska prodaja predstavlja v podjetju največjo mesečno realizacijo doslej, podjetje pa je v juniju doseglo tudi rekordno proizvodnjo. Čeprav je podjetje precej proizvodov izdelalo za prodajo v avgustu, ko bodo Gorenjevi delavci odšli na kolektivni dopust, so se zaloge gotovih izdelkov povečale le minimalno, so sporočili iz Gorenja. Povečana proizvodnja ter prodaja v juniju in tudi v prejšnjih mesecih je vplivala na bistveno povečan obseg poslovanja v prvih šestih mesecih letos. V primerjavi z enakim obdobjem lani so v Gorenju prodali 1,16 milijona velikih gospodinjskih aparatov, kar je 13 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Vrednost Gorenjeve prodaje v prvih šestih letošnjih mesecih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 16 odstotkov na 39,65 milijarde tolarjev.
Perutnina Ptuj zamrznila priprave
12. 07. 2000 13.46
Perutnina Ptuj je začasno zamrznila priprave na začetek obratovanja mešanega proizvodnega podjetja v federaciji Bosna in Hercegovina (BiH). Do dokončne registracije skupnega podjetja Perutnine Agrokomerc še ni prišlo, ker v nekdanjem živilskopredelovalnem velikokladuškem gigantu, Agrokomercu, še ni razčiščen postopek privatizacije, saj gre za premoženje, ki je po nekaterih razlagah že v polovični lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Kot sporočajo iz Perutnine Ptuj, v družbi sicer ves čas vzpostavljanja vzreje in predelave piščančjega mesa v federaciji BiH, poudarjajo, da se bo vložek Agrokomerca v mešano podjetje, v prihodnosti tako ali tako lastninil po zakonih in standardih veljavnih za federacijo BiH. Če bo del premoženja Agrokomerca že obnovljen in v funkciji, bodo lastniki pač dobili bistveno več, kot je vredno sedanje, v vojni poškodovano in nefunkcionalno premoženje. Zaradi tega se je, na prigovarjanje federalne Agencije za privatizacijo, v razčiščevanje privatizacije Agrokomerca, vključil tudi Urad Visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, ki je z zamrznitvijo procesa privatizacije v Agrokomercu, povzročil tudi zastoj uresničevanja poslovnega načrta Perutnine Agrokomerc.
Na IJS razvili nov računalniški sistem
12. 07. 2000 13.45
Na Odseku za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so razvili računalniški sistem GOVOREC za govorjenje slovenskih besedil, ki so ga na posebni prireditvi podarili vsem slabovidnim in slepim Slovenije v smislu uporabe znanstvenih dosežkov za bolj humano družbo. Ocenjena vrednost darila je okoli sto milijonov tolarjev. Namen te akcije je slepim in slabovidnim olajšati težave vsakodnevnega življenja. Hkrati želijo z odmevno akcijo opozoriti javnost na probleme invalidnih ljudi. Pri nas je namreč še vedno veliko arhitekturnih ovir, ki invalidom onemogočajo gibanje oziroma vožnjo z invalidskim vozičkom, pa tudi zaposlovanje invalidov je v zadnjih letih bistveno otežkočeno oz. se znižuje, itd. S podpisanim dogovorom z IJS so se Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke in Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane tako zavezali, da bodo skrbeli za brezplačno distribucijo sistema med slepe in slabovidne v Sloveniji. Sistem GOVOREC bo namreč dosegljiv na vseh treh omenjenih lokacijah. Vsi slepi in slabovidni Slovenije bodo dobili sistem brezplačno, potrebno pa je podpisati sprejem in ne dovoliti nadaljnjega kopiranja. Sistem se zapiše na CD, ker je za disketo preobsežen.
Zakon o popisu prebivalstva
12. 07. 2000 13.24
Odbor DZ za znanost in tehnologijo bo državnemu zboru predlagal, naj sprejme zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001 po hitrem postopku, ki je sicer uvrščen na dnevni red včeraj začete 52. izredne seje DZ. Člani odbora so danes še potrdili nekaj amandmajev k zakonu, ki jih je predlagala vlada, načrtovani popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v prihodnjem letu pa bo prvi, ki bo izveden v samostojni Sloveniji. Zakon ureja priprave, organizacijo in izvajanje popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Sloveniji leta 2001, poleg tega tudi določa organe, pristojne za izvedbo popisa in ureja pravice ter obveznosti udeležencev popisa, varstvo osebnih podatkov zbranih s popisom, objavljanje rezultatov popisa in financiranje popisa.
Mercator bo skrbel za trženje Potrošnika
12. 07. 2000 13.24
Ljubljanski Mercator je v soboto, 8. julija, s celjsko trgovsko družbo Potrošnik in njenim večinskim, 92-odstotnim lastnikom A Finingom iz Velenja podpisal pogodbo o obvladovanju, kar pa pomeni, da bo Mercator v celoti skrbel za vodenje tržne dejavnosti Potrošnika, so sporočili iz uprave Mercatorja.
Zagrebačka banka lani vodilna
12. 07. 2000 13.17
Zagrebačka banka je bila glede na osnovni kapital, jamstveni kapital ter po ustvarjenem neobdavčenem dobičku lani največja banka na Hrvaškem. Po velikosti ji sledita Privredna banka Zagreb in Riječka banka.
Poraba električne energije narašča
12. 07. 2000 13.15
Poraba električne energije v Sloveniji letos neprestano narašča, tako je v prvih šestih mesecih letos poraba znašala približno 5,26 milijarde kilovatnih ur, kar je za 4,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Poraba se je zvišala tako pri neposrednih odjemalcih, in sicer za 6,8 odstotka na 13,7 milijona kilovatnih ur, kot pri distribuciji, ki je s prevzetimi 4,24 milijardami kolovatnih ur lanske rezultate presegla za 4,3 odstotka. Dejanska poraba v prvi polovici leta je za nekaj več kot štiri odstotke presegla tudi napovedi v elektroenergetski bilanci. Ob sedanji rasti porabe lahko letos pričakujemo približno petodstotno rast porabe, kar pa je precej več od dolgoročnih napovedi.
Košarkar Sam Mack posedoval marihuano
12. 07. 2000 13.14
Ameriškega košarkarja Sama Macka, nazadnje člana Golden State Warriorsov, je policija aretirala v Phoenixu zaradi posedovanja marihuane. Tridesetletni košarkar je imel v svojem avtomobilu 19 vrečk zelenih rastlin, ki so jih policisti prepoznali kot ''travo'', neko rjavo trdo snov, katero so poslali na analize v laboratorij, in 2800 dolarjev v gotovini. Mack je pozno popoldan prevozil znak stop, zato ga je policija hotela ustaviti, a se voznik Range Roverja zanjo ni zmenil. Z dovoljenih 40 kilometrov na uro je pospešil na 110 km/h in začelo se je zasledovanje po ulicah predmestja Chicaga. Ni trajalo prav dolgo, saj so bivšega košarkarja San Antonia, Houstona in Vancouvra zaustavili nekaj ulic stran in ga odpeljali v pripor.
Končno našli sodnika za Clintona
12. 07. 2000 13.13
V ameriški zvezni državi Arkansas so po štirih neuspešnih poskusih le uspeli najti sodnika, ki bo prevzel primer, v katerem Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri Vrhovnem sodišču te južne države toži predsednika ZDA Billa Clintona zaradi laganja pod prisego v primeru Paule Jones, ko so ga vprašali ali je imel spolne odnose z Monico Lewinsky.
Poseben vagon za olimpijsko baklo
12. 07. 2000 12.51
Videli smo že, kako je ugasnila olimpijska bakla, kakšno moč ima olimpijski ogenj, ki je preživel pot pod vodo ali s kakšnim začudenjem so gorečo baklo opazovali avstralski domorodci, zdaj pa je ta opravila še pot z vlakom. Za trideseturno popotovanje s transcelinskim vlakom so ji pripravili poseben vagon, vsake toliko pa so jo pozdravili tudi tamkajšni prebivalci. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju predvidevajo, da bo baklo do začetka iger (15. septembra) nosilo približno 11.000 moških in žensk, ki bodo po Avstraliji pretekli 27.000 kilometrov.
Zasedanje skupnega odbora
12. 07. 2000 12.37
V prostorih slovenskega parlamenta se je dopoldne začelo dvodnevno peto zasedanje skupnega odbora slovenskega in Evropskega parlamenta. Poslanci, ki so se jim pridružili tudi predstavniki slovenske vlade na čelu z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in Eric van der Linden, bodo med drugim pregledali izvajanje slovenskih zavez pri vključevanju v EU ter stanje v pogajanjih, v razpravi pa bodo po pričakovanjih največ pozornosti deležne tri teme: denacionalizacija, sodni zaostanki in reforma javne uprave. Jutri bo odbor zasedal v Kopru, kjer bo podrobneje razpravljal o transportni politiki in vlogi Slovenije v transevropski mreži ter sodelovanju med lukama Trst in Koper.
V Brooklynu se je sesula stanovanjska stavba
12. 07. 2000 11.50
V newyorškem predelu Brooklyn se je sinoči sesula štirinadstropna stavba in po nekaterih podatkih pokopala pod seboj še neznano število ljudi. Porušena zgradba je s seboj potegnila tudi dobršen del sosednje zgradbe, s katero je imela skupno zunanjo steno.
Dogovor o informacijski zapori
12. 07. 2000 11.26
Včeraj je Bill Clinton pospremil začetek srečanja med izraelskim predsednikom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom z optimizmom. Udeleženci tristranskega bližnjevzhodnega vrha v ameriškem Camp Davidu so se dogovorili o informacijski zapori vseh pomembnih vprašanj, je po prvih pogovorih med ameriškim predsednikom Billom Clintonom, izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom včeraj sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Delnice v Tokiu še naprej navzdol
12. 07. 2000 10.48
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se tudi danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je izgubil 162,23 točke oziroma 0,93 odstotka in trgovanje sklenil na ravni 17.342,13 točke. Padcu delnic tehnoloških podjetij v ZDA - tehnološki indeks Nasdaq je v torek izgubil 23,87 točke in dan končal na ravni 3956,42 točke - so sledili tudi tečaji delnic v japonski prestolnici. Tamkajšnji vlagatelji so previdni pred ponedeljkovim zasedanjem denarnega odbora japonske centralne banke. Industrijski indeks Dow Jones je v torek na Wall Streetu porasel za 80,61 točke na 10.727,19 točke.
Danes v DZ
12. 07. 2000 10.47
Državni zbor nadaljuje 52. izredno sejo z odločanjem o predlogu za začetek postopka za spremembo ustave RS v smeri določitve sistema sorazmernega predstavništva z obvezno personalizacijo volitev. Nato bodo poslanci obravnavali dopis predsednik države Milana Kučana državnemu zboru za posredovanje mnenja parlamenta o rokih za razpis in izvedbo volitev. Kot je napovedal predsednik DZ Janez Podobnik, bo DZ odločal tudi o predlogu predsednika države za izvolitev varuha človekovih pravic. Predsednik države predlaga, da DZ za ombudsmana izvoli sedanjega varuha Ivana Bizjaka, kateremu se konec septembra izteče šestletni mandat, za njegovo potrditev pa je potrebna dvotretjinska večina.
Obmejno sodelovanje Istre s Slovenijo
12. 07. 2000 10.38
Vodstvo istrske županije je razpravljalo o projektu obmejnega sodelovanja s Slovenijo, ki naj bi pospešil razvoj obmejnega območja. Sklenili so, da bi moralo prekomejno sodelovanje vključevati predvsem izboljšanje infrastrukture in zdravstvene zaščite ter krepitev gospodarskega sodelovanja in kulturnih programov. Istrski župan Stevo Žufić je povedal, da bi istrska županija že letos za projekt prispevala 22 milijonov kun, prihodnje leto pa 50 milijonov kun. Župan meni, da bi pri tem projektu morale sodelovati tudi občine v obmejnem prostoru s svojimi pobudami in finančnimi vložki. Načelnik upravnega oddelka za turizem istrske županije Branko Curić je vodstvo županije seznanil s prometom v Istri v prvih šestih mesecih tega leta, ki je za 42 odstotokov večji od lanskega.
NK Korotan pred začetkom državnega prvenstva
12. 07. 2000 10.24
Korotan je bil v minuli sezoni najuspešnejši v svoji prvoligaški zgodovini. Prevaljčani so osvojili četrto mesto v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa so klonili šele v finalu proti SCT Olimpiji. Po končani sezoni je bilo v taboru starejšega koroškega prvoligaša zelo živahno. Ob trenerju Toniju Tomažiču je klub zapustila še sedmerica igralcev: Breznik, Plesec, Toševski, Vuksanovič, Struna, Stojanovič in Damiš. Prvi strateg Korotana je zdaj Dinko Vrabac, v tabor plavo-belih pa so prišli še igralci Simon in Adamo Baranja, Bukovec, Popescu, Kuzma, Blagojevič, Damjan Romih, Plaznik in Slavec.
Največji zaslužkarji med korporacijami
12. 07. 2000 10.13
Največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors (GM) je revija Fortune Magazin letos uvrstila na prvo mesto med svetovnimi korporacijami z največjim skupnim prihodkom. Na drugo mesto lestvice, ki jo Fortune Magazin objavlja enkrat letno, se je uvrstila veriga trgovin Wal-Mart, sledi pa jima naftni gigant Exxon Mobil. Med prvimi desetimi na lestvici 500 največjih podjetji letošnjega leta prevladujejo proizvajalci avtomobilov. Poleg vodilnega GM, se je na četrto mesto med podjetji z največjimi prihodki uvrstil ameriški proizvajalec avtomobilov Ford, nemško-ameriški avtomobilski koncern DaimlerChrysler se je uvrstil na peto mesto, japonski proizvajalec avtomobilov Toyota Motor pa je pristal na osmem mestu. Veriga trgovin Wal-Mart se je z lanskega četrtega mesta na letošnje drugo mesto povzpela predvsem zaradi lanskega 10,7 milijarde dolarjev vrednega nakupa britanske korporacije ASDA, medtem ko je naftni koncern Exxon Mobil svojo letošnjo uvrstitev popravil s pridružitvijo podjetja Mobil. Exxon je bil lani uvrščen na osmo mesto, letos pa je priplezal na tretje mesto. Revija Fortune Magazin podjetja na lestvico uvršča glede na velikost njihovih prihodkov, zato je razumljivo, da se je podjetje, ki sicer ustvari največji dobiček, ameriški gigant Microsoft, uvrstilo šele na 216 mesto po ustvarjenem prihodku. Sicer pa revija še ocenjuje, da se razlika med sektorji t. i. nove ekonomije kot so telekomunikacije, računalniška tehnologija in farmacija ter tradicionalnimi sektorji proizvodnje kovin in kemikalij vse bolj povečuje.
Toplak član mednarodnega senata
12. 07. 2000 09.15
Na današnjem zasedanju direktorija združenja evropskih univerz ter predstavnikov EU in OZN, ki je potekalo v Ženevi, so udeleženci volili organe mednarodnega foruma za zaščito avtonomije univerze in akademskih pravic. Izvolili so upravni odbor foruma ter posebni kolegij mednarodnih strokovnjakov, ki delujejo kot opazovalci t.i. mednarodnega senata, ki bo obravnaval primere kršitev avtonomije univerz v različnih delih predvsem jugovzhodne Evrope. V omenjeni senat so za člana izvolili tudi rektorja mariborske univerze Ludvika Toplaka, so sporočili z Univerze v Mariboru.
Prihaja Mednarodni mladinski godalni orkester
12. 07. 2000 09.12
Na dvorišču celjskega Spodnjega gradu bo nocoj ob 20. uri nastopil Mednarodni mladinski godalni orkester z dirigentom Stefanom Pellegrinom Amatom, ki je v Sloveniji že znan in spoštovan dirigent, predvsem pa ga naše občinstvo pozna po njegovem izvrstnem sodelovanju z obema slovenskima opernima hišama v Mariboru in Ljubljani. Na sporedu bodo dela slovenskega skladatelja ob stoletnici njegova rojstva Lucijana Marije Škerjanca, Johanna Sebastiana Bacha, katerega letos ob 250-letnici smrti z njegovo neumrljivo glasbo slavi ves glasbeni svet ter italijanskega skladatelja Ottorina Respighija, ki je kot odločen bojevnik za obnovo italijanske glasbene kulture svetovni uspeh dosegel s tremi suitami Starih plesov in arij ter suito Gli Uccelli.