12
Napoved za sosednje pokrajine
12. 04. 1998 09.48
V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Le ob Jadranu bo občasno delno jasno.
Obeti
12. 04. 1998 09.47
V torek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne postopoma ponehale. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 600 metrov. V sredo bo sprva suho vreme, popoldne pa bo v zahodni Sloveniji spet pričelo deževati.
Vremenska slika
12. 04. 1998 09.47
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno hladnejši in še vedno precej vlažen zrak.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
Berasategui zmagovalec Lizbone
12. 04. 1998 09.10
V finalu prvega letošnjega turnirja na pesku v Lizboni (nagradni sklad 625.000 dolarjev) sta se pomerila Španec Alberto Berasategui in Avstrijec Thomas Muster. S 3:6, 6:1 in 6:3 je bil boljši Berasategui.
Zmaga Schumacherju, drugi Hakkinen, tretji Irvine
12. 04. 1998 09.10
Na dirki za VN Argentine v Buenos Airesu, tretji preizkušnji voznikov formule 1 v letošnji sezoni, je zmagal Nemec Michael Schumacher (Ferrari). Drugi je bil Finec Mika Hakkinen (McLaren-Mercedes), tretji pa drugi Ferrarijev voznik Irec Eddie Irvine. V skupnem seštevku vodi Hakkinen s 26 točkami pred Schumacherjem (14), med moštvi pa McLaren, drugi pa je Ferrari.
Rafter najboljši v Indiji
12. 04. 1998 09.10
Avstralec Patrick Rafter je v finalu teniškega turnirja (nagradni sklad 430.000 dolarjev) v Chennaiju v Indiji brez večjih težav premagal Šveda Mikaela Tillstroema s 6:3 in 6:4.
Carlsen zmagovalec v Hongkongu
12. 04. 1998 09.08
Danec Kenneth Carlsen je zmagovalec teniškega turnirja v Hongkongu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev. V finalu je 24-letni Danec, pred turnirjem 76. igralec na svetu, po dobri uri igre premagal Zimbabvijca Byrona Blacka s 6:2 in 6:0. Za zmago je Carlsen prejel 45.000 dolarjev, poraženec v finalu pa skoraj polovico manj.
5000 kosovskih Albancev mirno protestiralo
12. 04. 1998 09.08
V Prištini so se kosovski Albanci danes že tretji dan zapored udeležili mirnih demonstracij. Približno 5000 kosovskih Albancev se je sprehajalo ob glavni aveniji v središču mesta in se po pol ure mirno razšlo. K polurnim protestnim sprehodom so v četrtek pozvale Demokratična liga Kosova Ibrahima Rugove in trinajst drugih strank in organizacij kosovskih Albancev. S protesti naj bi dokazali svojo navzočnost na Kosovu in odločnost, da bodo tam tudi ostali.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Heineken povečal dobiček
11. 04. 1998 10.38
Holandska pivovarna Heineken, druga največja proizvajalka piva na svetu, je lanski čisti dobiček glede na leto poprej povečala za 16 odstotkov na 761 milijonov guldnov. Lani je Heineken prodal za 13,52 milijarde guldnov izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1996. Družbi je rast dobička uspela predvsem zaradi višje prodaje, ugodnih tečajnih razlik in nižjih nakupnih cen za določene surovine. Azijska finančna kriza po besedah predstavnikov Heinekena ne bo bistveno vplivala na poslovanje podjetja (na azijskih trgih ustvarijo 12 odstotkov celotnega prihodka), ki tudi letos pričakuje rast kazalcev uspešnosti poslovanja.
Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico
11. 04. 1998 10.33
Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.
Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.54
Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.
Outsider na Češkem
10. 04. 1998 07.41
Celovečerni filmski prvenec Andreja Košaka Outsider bodo v nedeljo, 12. aprila, predstavili v praškem kinu Ponrepo. Predstavitve se bodo poleg režiserja Košaka udeležili še producent Franci Slak, glavni igralec Davor Janjić in skladatelj filmske glasbe Saša Lošić, ki bo po predstavitvi filma nastopil v klubu Lucerna s svojo skupino Plavi orkestar. Tridnevni obisk na Češkem bo filmska ekipa zaokrožila s pogovoroma na radiu Svobodna Evropa ter češkem nacionalnem radiu in televiziji in novinarsko konferenco, udeležila pa se bo tudi sprejema pri slovenskem veleposlaniku na Češkem Damjanu Prelovšku.
Polkovnik Iztok Podbregar novi načelnik generalštaba SV
09. 04. 1998 17.12
Vlada je na današnji seji na predlog obrambnega ministra Alojza Krapeža za načelnika generalštaba Slovenske vojske imenovala polkovnika Iztoka Podbregarja, za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, pa polkovnika Bogdana Koprivnikarja, ki ta čas opravlja naloge vojaškega atašeja v Budimpešti in se mu mandat izteče letos. Dosedanji načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman po Krapeževih besedah ostaja na obrambnem ministrstvu in bo prevzel nove dolžnosti. Nova funkcija dosedanjega načelnika generalštaba naj bi bila predvidoma znana prihodnji teden, ko naj bi bil na novo funkcijo tudi imenovan. Minister Krapež je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se je o kandidatih odločal zlasti na podlagi njihove strokovne usposobljenosti, znanja in preteklega dela.
Beograd bo začel preučevati načela za določitev statusa Kosova
09. 04. 1998 11.13
Srbska vlada je na včerajšnji seji odločila, da bo srbska pogajalska skupina z vsemi "zainteresiranimi predstavniki" pripravila temelje in načela za pripravo predloga o statusu Kosova, ki ga bo nato predložila v sprejem parlamentu.
V Franciji sprejet novi zakon o tujcih
09. 04. 1998 11.12
Kljub sporu v vladajoči koaliciji je večina poslancev francoske narodne skupščine sinoči glasovala za osnutek novega francoskega zakona o tujcih, ki ga je predlagal notranji minister Jean-Pierre Chevenement. Pred glasovanjem so Zeleni napovedovali, da bodo glasovali proti zakonu, komunisti pa, da se bodo glasovanja vzdržali.
George Michael aretiran zaradi nespodobnega vedenja
09. 04. 1998 09.12
Losangeleška policija je včeraj potrdila, da je bil zaradi "nespodobnega vedenja" v premožni mestni četrti Beverly Hills v torek aretiran znani pop pevec George Michael. Policija ni želela razkriti podrobnosti incidenta, izvedelo pa se je, da se je pevec zavedal, da ga opazujejo.
Becker dobil povabilo za turnir v Monte Carlu
09. 04. 1998 08.56
Nekdanja številka ena svetovnega tenisa, Nemec Boris Becker, bo še 12. v svoji karieri nastopil na turnirju v Monte Carlu, kjer bo svoje moči merila večina najboljših igralcev na peščenih igriščih.
Vremenska napoved za Slovenijo
09. 04. 1998 08.12
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine, deloma kot plohe, ki bodo čez dan ponehale. Jutri bo v vzhodnih krajih delno jasno, drugod spremenljivo oblačno in večinoma suho. Pihal bo jugozahodni veter.
Poskus pobega se je pripornikoma ponesrečil
08. 04. 1998 17.12
Iz koprskega Zavoda za prestajanje kazni zapora sta včeraj, 7. aprila, v popoldanskih urah skušala pogebniti dva pripornika, in sicer tako, da sta med vsakodnevnim dveurnim sprehodom poskušala preplezati sedem metrov visoko steno notranjega dvorišča, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Enemu od pripornikov je uspelo splezati do višine približno štirih metrov, vendar je nato zdrsnil in padel nazaj na dvorišče. Drugemu priporniku pa je uspelo priplezati na streho, s katere je skočil na bližnje drevo in padel na tla, kjer so ga že pričakali pazniki Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper. Pri skoku s strehe se je pripornik huje telesno poškodoval, zato so mu takoj nudili ustrezno zdravniško pomoč, so še sporočili z ministrstva za pravosodje.
Novi Titanic bodo splavili leta 2002
08. 04. 1998 07.55
90 let po potopu naj bi Titanic ponovno zaplul v morje. Nek ameriško-švicarski konzorcij namerava po vzorcu starega Titanica do pike natančno zgraditi novo luksuzno ladjo z vsemi podrobnostmi, kot jih je imel njegov predhodnik. Podjetje, ki se je lotilo tega podviga, ima sedež v Baslu in nosi enako ime kot družba, ki je Titanic poslala na pot leta 1912 - White Star Line. "Ladja se ne more potopiti," je za New York Post povedal direktor podjetja, Walter Navratil. Novi Titanik naj bi imel tudi dovolj rešilnih čolnov. Financiranje luksuzne ladje bo prevzela Titanic Development Corporation s sedežem v Las Vegasu. Ladja naj bi krenila na pot 12. aprila, 90 let potem, ko je iz Southhamptona na pot krenil prvotni Titanic. Potniki modernega Titanica naj bi se na mestu, kjer se je 15. aprila potopil njegov predhodnik, z minuto molka poklonili 1500 žrtvam tragične nesreče.
Razstava ob svetovnem dnevu Romov v etnografskem muzeju
07. 04. 1998 12.29
Ob svetovnem dnevu Romov - 8. aprila - bodo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprli razstavi fotografij avtorjev Nade Žgank in dr. Svanibora Pettana. Odprtje razstav bo z romskimi plesi popestrila skupina Romov iz Murske Sobote, zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik Zveze romskih društev Jožek Horvat. Prav tako jutri ob 12. uri bo v čitalnici SEM etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan predaval o romskih glasbenikih na Kosovu. Naslov prve razstave je Fotografski utrinki iz vsakdanjega življenja Romov na Slovenskem. Nada Žgank, rojena leta 1967 v Celju, sicer diplomirana agronomka, se je že v obdobju svojega šolanja veliko ukvarjala s fotografijo. V zadnjih letih se je tematika njene fotografije jasno izoblikovala. Izdelani reportažni zapisi s svojo neposrednostjo, a tudi tankočutnostjo, opozarjajo na znane, vendar večno aktualne teme. Avtorica se prepušča doživljanju okolja, ki ga upodablja s fotografijo, zato so njeni izdelki neprisiljeni, živi, obenem pa kompozicijsko in estetsko skrbni, je o fotografijah Nade Žgank zapisal Igor Spreizer.