15 otrok
Pri 38 letih rodila 22. otroka
31. 03. 1998 09.20
38-letna bolgarska Romkinja je te dni povila 22 otroka. Cvetana Stefanova je 4,8 kilograma težkega dečka rodila v soboto. Bolgarski dnevnik Trud je tudi poročal, da je Cvetana poročena že od 15 leta in da je od poroke rodila po enega otroka na leto. Ženska je iz bolgarske vasi Kiselovo, 200 kilometrov severno od Sofije, in je tako kot njen mož brezposelna. Skupaj s 17 otroki in možem živi v hiši brez elektrike in tekoče vode. Pet njunih otrok pa živi v državnih domovih za otroke.
Tamagoči preplavlja tudi Kubo
24. 03. 1998 16.49
Tamagoči, majhna virtualna igrača, ki razveseljuje že na milijone otrok po svetu, preplavlja tudi Kubo. Te elektronske igračke japonske družbe Bandai prodajajo kubanske družbe pod državnim nadzorom, kot sta CIMEX in Cubalse. Nekatere trgovine v Havani dnevno prodajo tudi do 100 tamagočijev. Cena igračke se giblje med 6,25 in 6,80 dolarja, medtem ko kubanski delavec na mesec zasluži povprečno 10 dolarjev. Kot ocenjuje tamkajšnji dnevnik Juventud Rebelde, se svetu vedno bolj odprta Kuba ne more izogniti vdoru številnih novosti potrošniške družbe, vendar pa se mora izogniti temu, da bi pri prebivacih prevladala pragmatizem in lahkomiselnost.
V Rimu uničili pedofilsko mrežo na Internetu
24. 03. 1998 16.28
Italijanska policija je danes sporočila, da je v Rimu uničila mrežo pedofilov, ki se je na Internetu ukvarjala izključno z objavo in prodajo pornografskih fotografij otrok. Karabinerji so sporočili, da so med devetmesečno preiskavo zaplenili približno 20.000 izredno nasilnih pornografskih fotografij otrok, med njimi tudi dvoletnega v spolnem odnosu z živaljo. Policija je aretirala sedem ljudi, tudi enega od šestih vodij mreže, ostalih pet pa je zadržala v hišnem priporu.
Otrok v ZDA predstavlja visok strošek
24. 03. 1998 16.00
Za vzgojo otroka do 22. leta tipična ameriška družina srednjega razreda, katere letni prihodek se giblje med 35.000 in 60.000 dolarji, nameni tudi do 1,45 milijona dolarjev. Pri nekoliko bolj premožnih družinah, katerih letni dohodki presegajo 60.000 dolarjev, ta strošek doseže tudi do 2,79 milijona dolarjev. Družine, ki letno zaslužijo manj kot 35.000, pa na otroka povprečno porabijo 762.000 dolarjev. Po podatkih vladnih statističnih služb so se stroški za vzgojo otroka do 18. leta po letu 1990 zvišali za petino. Raziskava, ki jo je objavil tednik US News and World Report, še ugotavlja, da imajo pripadniki višjih razredov manj otrok kot tisti iz srednjih slojev, in se za otroke odločajo pozneje. Vedno večji strošek pa postaja visokošolsko izobraževanje, saj so se vpisnine med letoma 1990-97 zvišale za 75 odstotkov. Povprečno družino tako štiri leta študija na univerzi stanejo do 157.831 dolarjev. Po izračunih časnika bi morala družina, da bi zbrala omenjeni znesek, od otrokovega rojstva naprej privarčevati 319 dolarjev mesečno.
Danes pokpo ubitih kosovskih Albancev
10. 03. 1998 16.19
Na Kosovu naj bi danes pokopali 46 tamkajšnjih Albancev, ki jih je v minulih dneh ubila srbska policija. Trupla žrtev je policija v ponedeljek prepeljala v Srbico, kakih 40 kilometrov zahodno od Prištine, kjer naj bi jih svojci identificirali. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je torek in sredo proglasil za dneva žalosti v spomin na skupno približno 60 žrtev policije, med katerimi je tudi več žensk in otrok.
V Nemčiji aretirali nacističnega vojnega zločinca
04. 03. 1998 16.38
Nemške oblasti so aretirale 78-letnega nekdanjega nacističnega poveljnika, ki je sodeloval pri pobojih poljskih Židov med drugo svetovno vojno.
Odslej pouk slovenščine v Kanalski dolini
03. 03. 1998 16.45
V osnovnih šolah v vaseh Žabnice, Fužine, Trbiž in Ukve v Kanalski dolini bodo v prihodnje poučevali slovenski jezik, in sicer dve uri tedensko. Podporo manjšini je odobrilo didaktično ravnateljstvo na Trbižu.
Po čem si zapomniti olimpijske igre v Naganu?
20. 02. 1998 16.44
Osemnajste zimske olimpijske igre si bo večina zapomnila po dveh stvareh. Najprej, po vremenu, ki je zrlo živce vseh, tako nastopajočih, kot novinarjev, gledalcev in drugih. Tisti, ki smo bili že prej na nekaterih olimpijskih igrah, se taksnega vremena pravzaprav ne spomnimo. Že res, da so bile posamične tekme prestavljene tudi že prej, toda taksne odvisnosti od vremena že dolgo ni bilo. Vse bi bilo v redu, če bi tekmo prestavili in jo potem v prestavljenem vremenu tudi opravili. Tu na Japonskem pa je bilo takole: pogled skozi okno kaze na sonce. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze dež. In čez 5 minut: pogled skozi okno kaze sneg. In tako je slo kar iz dneva v dan. Druga stvar, ki bo ostala v spominu okoli 8000 novinarjev iz vsega sveta pa je japonski "red". Prve dni olimpijskih iger nisi mogel praktično nikamor, ne da bi popreje vsaj 10-krat pokazal ustrezno akreditacijo oziroma ustrezno dovoljenje. Japonci so bili sicer vedno zelo vljudni, se neprestano klanjali (pravi čudež je, da jih ima se toliko pokončno držo), toda popustili niso niti za ped. V ilustracijo tega, samo en primer. Včeraj, ko smo se vozili iz Yakebitaija, kjer je bil ženski slalom, je bil cel novinarski avtobus namenjen na parkirišče pred hotelom South Prince, kjer smo imeli avtomobile. Toda, japonski šofer je imel na svojem razporedu napisano: East Prince-South Prince. In nič ni pomagalo, da je cel avtobus vpil in kričal, da je 15-minutna vožnja proti East Prince hotelu nepotrebna. Šofer se je mirno nekajkrat priklonil in nas nato odpeljal po svojem (!) voznem redu, pa čeprav niti en sam novinar ni bil namenjen v kraj njegovega prvega postanka. Prav zanimivo pa je, ko se primeri karkoli izven "voznega reda". Tedaj Japonci ne znajo reagirati in so popolnoma izgubljeni. Več kot očitno je njihovo popolno pomanjkanje reagirati v novih, nepredvidenih okoliščinah. Toda, taksni pač so, to je del njihove zgodovinske in kulturne dediščine in zelo, zelo težko jih kaj odvrne, da ne stopajo po ustaljenih poteh. Za obiskovalca iz Evrope gotovo ostajajo Japonci uganka. Sama športna dogajanja so seveda tudi zanimiva. Niso pa na Japonskem tako spektakularna, kot so bila denimo pred štirimi leti v Lillehammerju na Norveškem. Norvežani so morda celo najbolj športen narod na svetu in v tem jim Japonci niso kos. Tudi v Naganu in okolici (večina zunanjih tekmovališč je oddaljenih skoraj 2 uri vožnje) je bilo veliko gledalcev, tako kot v Lillehammerju. Je pa ena, bistvena razlika. Na Norveškem so ljudje brez izjeme prihajali na tekmovanja spontano, tu na Japonskem pa je navzlic njihovi prisrčnosti le čutiti, da jih je bilo lepo število na tekmovanja "poslanih". Toda, kot sem že zapisal; vedno je potrebno imeti v glavi azijski in evropski način mišljenja in življenja! Ta dva pa sta včasih tako različna kot dan in noč. Sami tekmovalni objekti so, tako kot se za visoko tehnološko razvito državo spodobi, dobro ali celo odlično pripravljeni. Japonci so se res potrudili in naredili vse, da bi si njihove-18-te zimske olimpijske igre ostale v večnem spominu. Tisto, kar je fasciniralo mene in po čemer si jih bom tudi zapomnil pa je poudarek na vlogi otrok. Taksnega poudarka generacijam, ki prihajajo se ni bilo. Kot vemo, pa je potrebno z vzgojo in pridobijanjem pravih vrednot začeti zgodaj. In Japonci se tega zavedajo. O samih športnih tekmovanjih in deležu slovenskih športnikov pred koncem iger ne bi govoril. O tem spregovoriti bo pravi čas, ko bo konec zadnje tekme.
Na Nizozemskem prve poroke homoseksualcev
18. 01. 1998 10.38
Na Nizozemskem je 1. januarja začel veljati zakon, ki omogoča vpis patnerske pogodbe med osebama istega spola štirinajst dni po objavi oklicev. Župana Amsterdama in Katsheuvela, mesta na severu Nizozemske, sta tako 15. januarja po polnoči lahko poročila dva lezbična para. V Katsheuvelu se je kot prva oženila znana nizozemska pevka Sugar Lee Hoper.
Žito prispevalo opremo za sobo v Pediatrični kliniki
23. 12. 1997 15.15
Direktor Žita Rudi Kajtner je danes v imenu zaposlenih v podjetju simbolično otvoril sobo v ljubljanski Pediatrični kliniki, ki jo je Žito opremilo z denarjem, ki bi ga sicer namenilo za nakup novoletnih čestitk poslovnim partnerjem.
70.000 dreves za sarajevske otroke
15. 12. 1997 09.58
Nemško združenje "Drevesa za Sarajevo", ki ga podpirajo številni zvezdniki in umetniki, bo do leta 2000 za vsakega od 70.000 sarajevskih otrok posadilo po eno drevo. Z akcijo, ki poteka pod geslom "Zeleni božični prazniki za Sarajevo", želijo organizatorji spomniti na leta vojne v bosanskohercegovski prestolnici, ko so meščani v pomanjkanju kurjave posekali številna drevesa v mestu.
Odkrili mednarodno pedofilsko mrežo
07. 11. 1997 00.00
Italijanske oblasti so odkrile mednarodno pedofilsko mrežo, ki deluje med Kitajsko in Zahodom in bi lahko bila največja takšna mreža v Evropi. Po besedah milanskega tožilca so v okviru te mreže v zadnjem mesecu v prostitucijo prodali najmanj 15 kitajskih otrok, ki so jih prek evropskih letališč poslali v ZDA. Oblasti so že izdale sodne naloge za tri osebe, domnevno italijanske državljane, ki so osumljeni vpletenosti v ta primer, na Japonskem pa so že aretirali tri domnevno vpletene Japonce.