1914

Založba Sanje z Ježkom za ''ptičke brez gnezda''
14. 12. 1999 18.28
Ob rojstnem dnevu Frana Milčinskega Ježka (1914-1988) je založba Sanje, ki že več let načrtno zbira in izdaja Ježkovo umetniško zapuščino, predstavila dve pobudi: prva je dobrodelna, založba bo v prihodnje del dohodka od dveh svojih darilnih in drugih Ježkovih izdaj namenila Zavodu Fran Milčinski v Smledniku, kjer domujejo današnji ''ptički brez gnezda''; druga pobuda pa sledi Ježkovi pesmi Prižgimo luč! - založba vabi vse, da se pridružijo sporočilu te pesmi in na Silvestrovo s prižgano svečko na oknu zaželijo srečo in vse dobro našim otrokom, še posebej osamljenim in tistim, ki nimajo svojega doma.

Predaja Panamskega prehoda
13. 12. 1999 21.12
Ob koncu letošnjega leta bo Panama po 85 letih naposled prevzela nadzor nad Panamskim prekopom. Najkrajšo povezavo med Atlantskim in Tihim oceanom so zgradili in jo doslej tudi upravljali Američani. Po jutrišnji slovesni predaji pa se bodo z območja prekopa umaknili še zadnji ameriški vojaki.

Umrl hrvaški slikar Oton Gliha
21. 06. 1999 12.31
V Zagrebu je pred dvema dnevoma v starosti 85 let umrl ugledni hrvaški slikar Oton Gliha. Gliha je bil rojen leta 1914 v slovenskem Črnomlju, diplomiral pa je leta 1938 na zagrebški akademiji. Leta 1938/39 se je izpopolnjeval v Parizu, kasneje pa tudi v Italiji. V zgodnjem obdobju svojega ustvarjanja je Gliha slikal portrete in mrtvo naravo ter si razvil občutek za ritem oblik, v kasnejšem obdobju, v katerem je ustvarjal realistične pejsaže (1946-1956), pa je čutiti duh cezanneovske konstrukcije slike. Po letu 1965 se je umetnik, ki je za svoja dela prejel številne nagrade in priznanja, vse bolj nagibal k abstraktnemu slikarstvu.

Zbiratelj Heinz Berggruen dobitnik prestižne nemške nagrade
17. 06. 1999 14.12
Dobitnika letošnje prestižne nemške Nacionalne nagrade sta zbiratelj umetnin Heinz Berggruen in fizik Heinz Bethge. Nagrado, pospremljeno s skupno 150.000 markami, prejmejo osebe, ki si prizadevajo za ponovno nemško združitev in izgradnjo Evrope.

Madžarske muzeje v minulem letu obiskalo več kot 10 milijonov obiskovalcev
16. 05. 1999 18.10
Madžarske muzeje, 90 v Budimpešti ter več kot 600 v ostalih mestih, je lani obiskalo natančno 10,8 milijona obiskovalcev, kar je za pol milijona več kot leto poprej. Največ obiskovalcev je pritegnila freska, ki jo je ustvarila skupina umetnikov pod vodstvom Arpada Fesztyja (1856-1914) in prikazuje madžarsko osvojitev Karpatske doline v letu 896. Freska je bila poškodovana med drugo svetovno vojno in so jo v zgodnjih 90. letih restravrirali poljski umetniki.

Na Češkem odprli muzej v spomin pisatelju Hrabalau
30. 03. 1999 23.19
V Nyburku, kakih 40 kilometrov vzhodno od Prage, so konec tedna odprli muzej posvečen češkemu pisatelju Bohumilu Hrabalu (1914-1997). Razstava prikazuje življenje in delo avtorja okoli 20 romanov in številnih novel. Mnogo Hrabalovih del so ekranizirali, med njimi Strogo nadzorovane vlake v režiji Jirija Menzela, ki je bil leta 1967 nagrajen z oskarjem.

Razstava Karla Plestenjaka na gradu Kromberk
31. 01. 1999 10.07
V Goriškem muzeju na gradu Kromberk bo do 5. aprila odprta razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka (1914-1963).

V ZRJ lani zgradili 14.768 stanovanj
25. 08. 1998 08.33
V ZRJ je bilo lani zgrajenih 14.786 stanovanj s skupno površino 1.146.000 kvadratnih metrov, so sporočili iz jugoslovanskega statističnega urada. Od tega jih je bilo 12.854 zgrajenih v Srbiji, 1914 pa v Črni gori. Izgradnjo največjega števila stanovanjskih enot (11.752) so financirale fizične osebe, ki so se najpogosteje opredeljevale za nakup trisobnih stanovanj.

Konec literarne revije Vuelta?
18. 06. 1998 15.12
Po napovedih naj bi avgusta letos prenehala izhajati prestižna mesečna literarna revija Vuelta, najvplivnejša na tem področju v Latinski Ameriki, ki jo je leta 1976 ustanovil aprila letos umrli sloviti mehiški pesnik Octavio Paz. Omenjeni sklep so sprejeli po odločitvi Pazove vdove, ki meni, "da iz spoštovanja do pesnikovega življenja in dela revija ne more več izhajati".

Viscontijev film Lepotica v Kinoteki
14. 05. 1998 16.42
V Slovenski kinoteki bodo jutri zvečer zavrteli film Luchina Viscontija Lepotica (Bellissima, 1951); eno najpomembnejših del italijanskega neorealizma pa bo predstavila italijanska scenaristka Suso Cecchi D'Amico, ki bo že popoldne na povabilo Zavoda za odprto družbo - Slovenija predavala v mednarodni šoli filmske pripovedi Pokaži jezik.

Hčerka Judinje in nacista bo objavila svojo zgodbo
06. 12. 1997 11.34
Angela Schluter, ki se je rodila med 2. svetovno vojno v Nemčiji materi Judinji in nacističnemu vojaku, namerava po 50-ih letih objaviti zgodbo svoje družine.