1951
Salve za Habsburžane
28. 05. 2001 00.00
Otto Habsburg, sin zadnjega cesarja nekdanje Habsburške monarhije Karla von Habsburga, in njegova žena Regina sta minuli konec tedna na avstrijskem Štajerskem praznovala zlato poroko. V znanem romarskem kraju Mariazell ju je s častno salvo pričakala 2. konjenica topniške divizije, ki je 21-krat ustrelila v pozdrav. Na paradi se je zbralo skoraj 500 pripadnikov častnih straž iz skoraj vseh delov nekdanjega cesarstva. Ob tej priložnosti so se na avstrijskem Štajerskem zbrali skoraj vsi člani Habsburške dinastije, prišlo pa je tudi nekaj znanih Avstrijcev, med njimi namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer s soprogom.
Razstava Jamesa Browna v Kopru
24. 05. 2001 00.00
V koprski galeriji Loža so odprli razstavo Dela na papirju uveljavljenega ameriškega slikarja Jamesa Browna. V Loži bo razstavljen izbor iz potujoče razstave Brownovih del na papirju, ki je med predlanskim marcem in lanskim novembrom obiskala že več evropskih okolij. Razstava zajema Brownove risbe, gvaše, akvarele in dela v kombiniranih tehnikah iz obdobja med letoma 1981 in 1988, ko se je Brown posvečal študijam Nub, figur, črnih aktov, študijam bogov in boginj ter Manieristične zapiske, cikle Klobuki, Modre korale, Mehika in številna druga dela.
Dalajlama v Beli hiši
23. 05. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši sprejel tibetanskega verskega in posvetnega voditelja dalajlamo. Srečanje med dalajlamo in ameriškim predsednikom je potekalo ob 50. obletnici podpisa kitajsko-tibetanskega sporazuma, s katerim je Tibet 23. maja 1951 postal del Kitajske in z vkorakanjem kitajskih čet formalno izgubil neodvisnost. Dalajlama je pogovore z Bushem označil kot zelo dobre, saj sta bila po njegovih besedah soglasna glede Tibeta in odnosov s Kitajsko. V tibetanski prestolnici Lhasa se je slovesnosti ob obletnici udeležilo približno 5000 ljudi. Iz strahu pred protesti skupin Tibetancev, ki živijo v izgnanstvu, so slovesnosti spremljali strogi varnostni ukrepi.
Slovenija ob dnevu Evrope
09. 05. 2001 00.00
Letošnji dan Evrope, ki sovpada z 10-letnico slovenske samostojnosti, je priložnost, da Slovenci razmislimo o dosežkih v stoletju, ko smo združili praktično oba velika zgodovinska projekta: slovensko državnost in vstop med družino enakopravnih narodov in držav. Načela EU, njena politična, varnostna usoda in tudi prispodoba prihodnosti so prostor, v katerem bodo Slovenke in Slovenci uresničevali svoje vizije v prihodnosti in reševali tudi svoje probleme, sta dejala minister za evropske zadeve Igor Bavčar in vodja pogajalcev z EU Janez Potočnik. Po njunem mnenju je Slovenija je danes bliže EU, kot je bila kdajkoli prej.
Rebičevi spomini na impresioniste
22. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Galeriji Kompas so odprli razstavo Vukašina Rebiča "Spomini na impresioniste". Rebič se predstavlja s kolekcijo slik, ki je sestavljena iz dveh delov. Slike večjega formata so bolj ali manj svobodne kopije znanih evropskih slikarjev s konca prejšnjega stoletja, medtem ko je večina slik manjšega formata naslikanih po Rebičevi lastni zamisli.
Še veliko nafte in zemeljskega plina?
16. 02. 2001 00.00
Strokovnjaki Nafte Lendava, ki v okviru programa ekološke sanacije opuščenih vrtin že od lanskega septembra izvajajo zahtevne raziskave in poglabljanja leta 1951 izvrtane vrtine Kog-3 pri Vuzmentincih, so v začetku meseca našli izdatne količine zemeljskega plina. Poglabljanja in raziskave v vrtini, ki so jih po tem še izvajali, so potrdile še večje pojave kvalitetnega zemeljskega plina.
Clintonovi kupili hišo v Washingtonu
30. 12. 2000 00.00
Clintonovi so v severozahodnem delu Washingtona kupili novo hišo. Vanjo se bodo vselili, ko bodo 20. januarja zapustili Belo hišo. Bodoči newyorški senatorki Hillary Clinton tako ne bo treba živeti v hotelu, njen soprog in hčerka pa jo bosta lahko kadarkoli obiskala.
50. obletnica obstoja UNHCR
13. 12. 2000 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo jutri slavil 50. obletnico svojega obstoja, čeprav so mu njegovi ustanovitelji prerokovali precej krajše življenje. UNHCR je med svojim obstojem pomagal več kot 50 milijonom beguncev iz celega sveta. Danes je navzoč v 120 državah, za svoje delovanje pa je doslej prejel tudi dve Nobelovi nagradi za mir, leta 1954 in 1981.
Marias prejel književno nagrado
02. 12. 2000 00.00
Španski pisatelj Javier Marias, rojen leta 1951 v Madridu, je dobil italijansko nagrado Alberto Moravia za tujo književnost. Nagrado so tokrat podelili že osmič, posvečena pa je italijanskemu književniku Moraviji, ki je umrl leta 1990. Mariasovi deli Jutri v bitki misli name (Manana en la batalla piensa en mi) in Črno ozadje v času (Negra espalda en el tiempo) sta prevedeni v italijanščino in sta dosegli velik prodajni uspeh. Marias je bil nagrajen skupaj z italijanskim književnikom Giuseppejem Pontiggiom, ki je dobil nagrado za najboljše domače delo.
Najlepša je znova Indijka
01. 12. 2000 00.00
Najlepša zemljanka je postala miss Indije, 18-letna Priyanka Chopra. Od leta 1994 je to tretja Indijka, ki je postala miss sveta. Krono ji je predala njena rojakinja, lanska miss sveta Yukta Mookhey. Prva spremljevalka najlepše na svetu je miss Italije, druga spremljevalka pa miss Turčije. Slovenska predstavnica Maša Merc se ni uvrstila med deset najlepših na svetu.
Umrl Eric Morley
09. 11. 2000 00.00
V londonski bolnišnici je sinoči v 82. letu starosti umrl ustanovitelj lepotnega tekmovanja za miss sveta Eric Morley. Morley je prvo lepotno tekmovanje v Veliki Britaniji pripravil leta 1951. Ko pa so leto kasneje v ZDA priredili izbor za miss Universe, se tudi britanski milijonar ni mogel upreti izzivu, da bi izbirali svetovno lepotico. Njegov izbor za miss sveta je postal izredno priljubljen in ga je leta 1997 spremljalo kar 2,5 milijarde televizijskih gledalcev v 155 državah.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Lubbers novi komisar ZN za begunce
26. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je za novega Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki bo na položaju nasledil Sadako Ogato, predlagal nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Njegovo nominacijo mora zdaj z glasovanjem potrditi še Generalna skupščina ZN. Annan je obenem imenoval tudi novo izvršno direktorico Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Thorayo Ahmed Obaid iz Saudove Arabije, ki pa potrdila v Generalni skupščini ne potrebuje.
Umrl francoski režiser Claude Sautet
24. 07. 2000 20.02
V 76-letu starosti je v soboto zaradi raka na jetrih umrl francoski filmski režiser Claude Sautet. Režiser, ki se je rodil 23. februarja 1924 v pariškem predmestju Montrouge, je v 45-letni karieri posnel več kot 30 filmov, s katerimi je zaslovel predvsem kot odličen poznavalec navad francoskega meščanskega razreda.
Bo Bajuk prisluhnil beguncem?
30. 06. 2000 21.37
Slovenska sekcija nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International Slovenije (AIS) je včeraj predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala pismo, v katerem ga je seznanila z delom te organizacije na področju varstva človekovih pravic beguncev. Predvsem pa so v pismu izpostavili kritične pripombe, ki jih delijo z nekaterimi drugimi nevladnimi organizacijami v zvezi s položajem beguncev v Sloveniji. Kot so sporočili iz AIS, je bil njihov namen Bajuka seznaniti s številnimi dolgoletnimi težavami, ki kažejo na izjemno restriktivno slovensko begunsko politiko, in opozoriti na nekatere aktualne probleme. V vednost pa so mu poslali tudi zahteve nevladnih organizacij, ki so jih na vlado naslovili v zadnjem letu.
Assia Djebar dobitnica nemške literarne nagrade
19. 05. 2000 15.42
Alžirska pisateljica Assia Djebar je dobitnica letošnje nagrade za mir nemških knjižnih založnikov. 63-letna pisateljica je po mnenju žirije s svojim delom prispevala k upanju za demokratične spremembe v Alžiriji, svobodo v svoji domovini in razumevanje med kulturami. Nagrado v vrednosti 25.000 mark ji bodo podelili na Frankfurtskem knjižnem sejmu 22. oktobra. Nagrada za mir, ki jo podeljujejo od leta 1951, je najpomembnejše nemško literarno priznanje.
Razstava o Žigi Herbersteinu<BR>
17. 05. 2000 18.11
Arhiv Slovenije bo v sodelovanju z rusko Federalno arhivsko službo in Ruskim državnim arhivom starih aktov danes v prostorih Narodne galerije odprl razstavo Žiga Herberstein - odkritelj Rusije, ki bo na ogled do 18. junija.
Objavili bodo Dnevnike Sylvije Plath
18. 03. 2000 17.01
Skoraj 40 let po samomoru ameriške pesnice Sylvie Plath bo ameriški časnik The Guardian začel objavljati odlomke iz knjige The Journals of Sylvia Plath (Dnevniki Sylvie Plath), ki bo luč sveta zagledala naslednji mesec v Londonu. V knjigi so razkrite intimne zveze Plathove, njena depresija in sovraštvo njene mame. Dnevnik je Plathova začela pisati leta 1951, ko je imela 17 let, podrobno pa je opisan tudi njen zakon s pesnikom Tedom Hugesom. Samomor je storila leta 1963, ko jo je Huges zapustil zaradi druge ženske.
SIM o vrnitvi Slovencev iz tujine
11. 02. 2000 16.27
- Slovenska država ne more pričakovati množičnega vračanja Slovencev iz ZDA, Kanade in Avstralije v domovino in bi morala bolj poskrbeti predvsem za Slovence v nekdanjih jugoslovanskih republikah, saj ti živijo v hudi gospodarski in socialni stiski, so poudarili udeleženci današnje okrogle mize o vračanju Slovencev iz tujine v domovino, ki jo je pripravila Slovenska izseljenska matica (SIM).
Neda pozirala gola?
03. 12. 1999 13.35
Jutri bo v Londonu izbor za Miss sveta, na katerem bo tudi slovenska Miss Neda Gačnik. Slovensko javnost pa so te dni razburile novice, da naj bi se Neda gola fotografirala, to pa je po pravilih tekmovanja prepovedano. Afero je zakuhal Bojan Požar, človek, ki misli, da je car rumenega tiska pri nas.
V Piranu in na Bledu še vedno manj turistov kot lani
08. 08. 1999 19.54
Na območju občine Piran so v noči s sobote na nedeljo, 7. do 8. avgusta, zabeležili 8119 nočitev, kar je za približno osem odstotkov manj v primerjavi z enakim obdobjem lani. Domačih gostov je bilo 4571, kar je za 16 odstotkov več kot lani, tujih gostov pa je bilo 3548, kar je za 27 odstotkov manj v primerjavi z lani.
Nekdanja ljubica prodaja zasebna pisma J.D. Salingerja
15. 05. 1999 12.51
Joyce Maynardi, ki je bila pred več kot četrt stoletja ljubica ameriškega pisatelja J.D. Salingerja, bo na dražbi prodala 14 njunih pisem. Po poročanju časnika New York Times bo dražba potekala 22. junija v New Yorku. Vseh 14 pisem je ocenjenih na 60.000 do 80.000 dolarjev. Maynardijeva je intimne podrobnosti o njeni zvezi s pisateljem, ki je leta 1972/1973 trajala devet mesecev, opisala že lani v svoji knjigi. Takrat 18-letno dekle je zapustilo šolo in se preselilo k 53-letnemu Salingerju, ki je že dolgo pred tem prekinil vse stike z javnostjo. Njun odnos se je končal, ker je pisatelj nenadoma prekinil zvezo. Salinger je zaslovel s prvim in edinim romanom Lovec v rži (1951).
Sinopoli bo vodil dresdenski orkester do leta 2007
28. 04. 1999 11.56
Italijanski dirigent Giuseppe Sinopoli bo dresdensko državno kapelo (Staatskapelle) vodil do leta 2007. 52-letni Sinopoli, ki je na čelu enega najstarejših evropskih simfoničnih orkestrov od leta 1992, je dejal, da mu je v veliko čast, da lahko še naprej vodi orkester, ustanovljen leta 1584. Sicer pa bo nemški orkester pod taktirko Sinopolija odšel na turnejo na Japonsko, Kitajsko, v Španijo, Italijo in ZDA, udeležil pa se bo tudi festivalov po Nemčiji in Avstriji. Italijanski dirigent bo v spomin na nekdanjega dirigenta dresdenskega orkestra Fritza Buscha, ki je umrl leta 1951, izvedel koncertni verziji Verdijevih oper Trubadur in Simon Boccanegra s Placidom Domingom v naslovnih vlogah.
Bernardo Atxaga v Ljubljani
01. 03. 1999 17.41
Baskovski pisatelj Bernardo Atxaga - rojen leta 1951 kot Jose Irazu Garmindia - se mudi v Ljubljani kot gost Študentske založbe, ki je lani novembra izdala slovenski prevod njegovega najbolj prevajanega in po svetu znanega romana Osamljeni mož (iz leta 1993).
Umrl dirigent, publicist in skladatelj Ciril Cvetko
19. 01. 1999 11.25
Preminil je slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko.
Desetletje na prepihu - Moravčeva kronika prvega desetletja MGL
14. 01. 1999 15.40
Akademik Dušan Moravec, literarni zgodovinar in prvi dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je na pobudo Slovenskega gledališkega muzeja pristal na objavo svojih zapiskov o prvem desetletju delovanja in dela ljubljanskega mestnega gledališča (1951-1961). Iz zapiskov Moravca - izšli so kot dvojna številka Dokumentov Slovenskega gledališkega muzeja (SGM) - je tudi razbrati, da tisti časi ''niso bili kaj bolj naklonjeni gledališču'', da se je ''nacionalni Drami konkurenčno gledališče moralo v začetku boriti za preživetje'', pa tudi, da je gledališka umetnost takratno zapovedano enotnost znala razbijati, ne da bi obenem ogrožala temeljev družbe, sta ob predstavitvi med drugim menila avtor Moravec ter direktor SGM Ivo Svetina.
Obisk GRM v Ljubljani ob 50-letnici konkretne glasbe
13. 01. 1999 14.31
Lani je minilo 50 let, odkar se je v Parizu rodila konkretna glasba, kot jo je poimenoval ustvarjalec-pionir Pierre Schaeffer, leta 1948 ustanovitelj Kluba poskusov - studia na francoskem radiu ter leta 1951 skupine za konkretno glasbo (GRM), ki je skozi desetletja ustvarjalnega delovanja postavila enega ključnih temeljev moderne glasbe tega stoletja. Ob tej obletnici prihajata v Ljubljano na povabilo uredništva za resno glasbo Radia Slovenija in s podporo Francoskega inštituta Charles Nodier skladatelja in člana GRM (ta čas ga vodi Daniel Teruggi) Francois Donato in Dominique SaintMartin. Donato in SaintMartin bosta jutri, 14. januarja, zvečer v studiu 14 Radia Slovenija komentirala odlomke značilnih del iz 50-letnega obdobja konkretne in elektroakustične glasbe ter predstavila skladbi Donata (Annam) in Teruggija (Instants d'hiver), poleg tega pa naj bi v četrtek in petek prav tako v studiu 14 vodila tečaj estetike te glasbe in uporabe tehničnih pripomočkov za njeno ustvarjanje, namenjen študentom kompozicije in tonskim mojstrom - snemalcem glasbe.
Umrla izumiteljica plenic za enkratno uporabo
20. 11. 1998 08.51
Generacije mladih staršev, ki uživajo njen izum, niso nikdar slišale za izumiteljico. Mati plenic za enkratno uporabo Marion Donovan je umrla v bolnišnici na Manhattnu, stara 81 let, piše The New York Times.
Notranji ministri EU o begunski politiki
29. 10. 1998 12.57
Notranji in pravosodni ministri Evropske unije so se danes na Dunaju sestali na dvodnevnem srečanju o skupni begunski politiki. V središču pogovorov bodo predlogi Avstrije kot predsedujoče EU o tem vprašanju, ki so v pripravah na srečanje naleteli na ostre kritike.
Žogica Marogica - danes nič manj priljubljena kot v 50. letih
18. 10. 1998 12.30
V Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL) bodo 50-letnico svojega delovanja drevi proslavili še s tisočo uprizoritvijo igrice Žogica marogica, ki vztraja na slovenskih lutkovnih odrih kot ena najbolj priljubljenih že od slovenske praizvedbe leta 1951. Žogico, pravljico češkega lutkarja Jana Malika, je postavil na oder Jože Pengov, lutke je zasnovala Ajša Pengov, sceno je izdelal Ernest Franz, glasbo pa napisal Bojan Adamič. Pri slovesni tisoči ponovitvi igrice se bodo zvrstile vse generacije ljubljanskih lutkarjev.