1954
Simpozij o Buddyju Hollyju
14. 09. 2001 00.00
Simpozij, posvečen ameriškemu glasbeniku Buddyju Hollyju, so sklenili z izvedbo njegovega hita iz leta 1950 Peggy Sue, ki ga je v Teksasu skupaj zapelo rekordnih 49.000 obiskovalcev.
Civilna družba napoveduje referendum
13. 09. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je napovedala, da bo ob morebitnem podpisu sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprožila pobudo za referendum.
Venus zmagala v sestrskem finalu
09. 09. 2001 00.00
V ženskem finalu odprtega prvenstva ZDA je Venus Williams premagala sestro Sereno. Med moškimi se bosta v finalu spopadla Američan Pete Sampras in Avstralec Lleyton Hewitt.
SNS proti sporazumu
29. 06. 2001 00.00
Vodja poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je včeraj ponovil stališče svoje stranke, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), ki je uvrščen na redno junijsko zasedanje državnega zbora, prejudicira mejo s Hrvaško in da bi njegova ratifikacija Slovenijo izrinila iz evropskih integracij, saj je v nasprotju s Schengenskim sporazumom. Poslanska skupina SNS je zato včeraj v DZ vložila amandma k predlogu SOPS, s katerim bi k 59. členu sporazuma dodali nov odstavek, v katerem je zapisano, da se bo določitev meje med državama izvedla v okviru razmejitvene črte, ki je bila do leta 1954 mednarodno priznana razmejitvena črta med Slovenijo in Hrvaško.
Lakersi znova prvaki NBA
16. 06. 2001 00.00
Košarkarji Los Angeles Lakers so ubranili naslov prvaka severnoameriške košarkarske lige NBA. V peti odločilni tekmi finala končnice so na gostovanju premagali Philadelphio 76ers s 108:96 in s 4:1 v zmagah dosegli najboljši izkupiček v zgodovini končnic NBA, saj so se do finala "sprehodili" s 15:1 v zmagah in so tudi edino moštvo v končnicah, ki ni izgubilo niti enega dvoboja na gostovanju.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
Tretja peticija za mejo v Istri
28. 05. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) zahteva, da se pravična meja med Slovenijo in Hrvaško utemeljuje z vsemi dokazili, saj je pri predvideni mednarodni arbitraži pomembno, da predstavimo vse argumente, ki lahko vplivajo na ugodne odločitve, je na novinarski konferenci v Izoli povedal predsednik CDSMI Frane Goljevšček. Predsednik CDSMI, slednja šteje 150 članov, je predstavil tudi peticijo številka 3, v kateri so našteta dejstva, za katera menijo, da jih mora slovenska politika in diplomacija predstaviti mednarodni arbitraži, da bo lahko razsodila o poteku pravične meje.
Štirje vratarji nepremagani
06. 04. 2001 00.00
Washington Capitals, prvak jugovzhodne skupine v severnoameriški hokejski ligi NHL, je premagal Florido Panthers s 3:0. Vratar Olaf Kolzig je z 28 obrambami petič v sezoni ohranil svojo mrežo nedotaknjeno, z goli Steva Konowalchuka, Jeffa Halperna in Dainiusa Zubrsa pa so igralci iz ameriške prestolnice prekinili niz treh porazov. V zadnjih desetih tekmah so morali sicer kar osemkrat priznati premoč tekmecem.
Zgodovinska obramba New Yorka
12. 01. 2001 00.00
Moštvo New York Knicks se je zapisalo v zgodovino severnoameriške košarkarske lige NBA kot moštvo, ki nasprotnikom ni dovolilo, da bi dosegli 100 točk, na 29 zaporednih tekmah. Tako so podrli rekord Fort Wayne Pistonsov iz leta 1954, vendar so jim slavje močno pokvarili košarkarji Houstona, ki so bili pri Kratkohlačnikih boljši s 76:75. Charlotte je po 12 zaporednih uspehih na domačem parketu moral priznati premoč Portlandu, ki je slavil s 83:70. Sonca iz Phoenixa so doma ugnala Hitrostnike iz Indianapolisa s 93:85, Mrežice pa niso bile dorasel nasprotnik gostom iz Orlanda (101:87).
Predstavitev knjige o Rimskih toplicah
23. 12. 2000 00.00
V dvorani Zdravilišča Laško bo danes, ob 18. uri, predstavitev knjige o Rimskih toplicah z naslovom Blišč rimske Trnjuljčice izpod peresa Zore Tičar. Avtorica, ki je dopolnila že 85 let, poudarja, da se ji je misel o knjigi utrnila pred petimi leti, ko se je vrnila iz Amerike, kamor so je povabili sorodniki. V knjigi je poskušala zbrati in opisati nekaj zanimivosti iz življenja Rimskih Toplic, in tako tisto, kar se je zanimivega dogajalo v kraju in kar ljudje še vedo, z zapisi ohranila pred pozabo.
Rehar v galeriji Dvorni trg
19. 12. 2000 00.00
V galeriji Dvorni trg v Ljubljani so v ponedeljek odprli razstavo risb akademskega slikarja Igorja Reharja. Rehar, rojen leta 1954 v Mariboru, je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku. Poučuje na oddelku za oblikovanje na ALU in na visoki šoli za risanje in slikanje. Ukvarja se z oblikovanjem in ilustracijo.
Pet nadomestnih poslancev LDS
14. 12. 2000 00.00
Mandatno-imunitetna komisija je na podlagi podatkov Republiške volilne komisije pripravila predloge za potrditev mandatov petim nadomestnim poslancem, ki bodo v državnem zboru nadomestili konec novembra imenovane ministre iz vrst Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Po potrditvi na bližnjem izrednem zasedanju se bodo tako v DZ vrnili poslanci iz prejšnjega sklica, in sicer: Aleksander Merlo, Richard Beuermann, Mario Gasparini, Roman Jakič in Jožef Školč - v prejšnjem mandatu sicer minister za kulturo, ki pa je bil leta 1996 prav tako izvoljen za poslanca.
50. obletnica obstoja UNHCR
13. 12. 2000 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo jutri slavil 50. obletnico svojega obstoja, čeprav so mu njegovi ustanovitelji prerokovali precej krajše življenje. UNHCR je med svojim obstojem pomagal več kot 50 milijonom beguncev iz celega sveta. Danes je navzoč v 120 državah, za svoje delovanje pa je doslej prejel tudi dve Nobelovi nagradi za mir, leta 1954 in 1981.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Pet milijonov dolarjev za avtoportret
01. 06. 2000 20.20
Pri Sothebyju so nedavno za pet milijonov dolarjev prodali avtoportret mehiške slikarke Fride Kahlo (1907-1954), kar je največji izkupiček za katerokoli latinsko-ameriško sliko doslej. Vrednost slike so ocenjevali na približno 4 milijone dolarjev, anonimni kupec pa je ponudil precej večjo vsoto.
Podelili nagrado Asturijski princ za komunikacije
11. 05. 2000 12.40
Italijanski pisatelj Umberto Eco je prejel prestižno špansko nagrado Asturijski princ za komunikacije za leto 2000, je sporočila žirija istoimenskega sklada. Žirija se je za italijanskega pisatelja in semiologa odločila soglasno. 68-letni Eco je znan predvsem po svojem romanu Ime rože. Po študiju filozofije leta 1954 je napisal na desetine knjig ter esejev na področju novinarstva in medijev, pa tudi študije na področju semiologije. Nagrado Asturijski princ podeljujejo vsako leto za dosežke posameznikov, delovnih skupin in ustanov na področju znanosti, tehnike, kulture in sociale na mednarodnem prizorišču. Razdeljena je na osem različnih kategorij, in sicer komunikacije, umetnost, družbene vede, literatura, znanost, mednarodno sodelovanje, skladnost in šport. Za nagrade, pospremljene s po 30.000 evri, se je letos potegovalo več kot 260 kandidatov iz 47 držav.
Ruska hokejska sramota se nadaljuje
08. 05. 2000 07.51
Hokejisti na svetovnem prvenstvu skupine A v St. Peterburgu tudi v nedeljo niso počivali. Vsaj Rusi so si verjetno zaželeli počitka, saj so doživeli še četrti zaporedni poraz. Tokrat jih je v tekmi skupine E premagala Belorusija z 1:0. Latvijci so po Rusih presenetili še ZDA, izid je bil 1:1. Vlogo favoritov so v skupini F upravičili Kanadčani, ki so Italiji nasuli pol ducata golov, Finska pa je s tremi goli v zadnjih osmih minutah premagala Češko s 6:4.
Podelitev Goethejevih nagrad
26. 03. 2000 17.33
Te dni so v mestu Weimar na vzhodu Nemčije podelili Goethejeve medalje, ki jih že od leta 1954 vsako leto podeljuje Goethejev inštitut. Nagrajeni so tisti, ki prispevajo k temu hramu nemške kulture in lingvistike. Med letošnjimi nagrajenci sta bila britanski dramaturg George Tabori, ki je medaljo prejel za prispevek k razvoju nemškega gledališča, in ameriški arhitekt Daniel Libeskind, ki je naredil načrt za eno najbolj originalnih zgradb v Berlinu po združitvi obeh Nemčij, Židovski muzej.
Brosnan bo igral slavnega fotografa
09. 03. 2000 08.59
Pierce Brosnan, ki se je zadnja leta osredotočil na vloge slavnega vohuna Jamesa Bonda, bo v novem filmu Blood and Champagne (Kri in šampanjec) igral slavnega fotografa Roberta Capo. V romantični drami je predstavljen del kratkega, pa vendar razgibanega življenje umetnika, ki je bil leta 1913 rojen na Madžarskem. Pri 17-ih letih je moral zaradi političnih razlogov zapustiti državo. Fotografski talent ga je potegnil v špansko državljansko vojno in drugo svetovno vojno. Kasneje je umetnik fotografiral predvsem portrete slavnih oseb, kot sta Truman Capote in Pablo Picasso. Capa je umrl leta 1954, ko je med delom v Indokini stopil na zemeljsko mino.
Shermanova dobitnica nagrade Hasselblad
05. 03. 2000 13.24
Ameriška fotografinja Cindy Sherman je v soboto v švedskem Goeteborgu prejela nagrado Hasselblad za fotografijo v višini 500.000 švedskih kron. Nagrado sklada, ki ga financira ugleden švedski proizvajalec fotografskih aparatov Hasselblad, podeljujejo že od leta 1980, Shermanova (45) pa je postala šele druga ženska nagrajenka.
Vodja sekte Moon poročil 10.000 parov
14. 02. 2000 08.25
Sporni korejski vodja sekte Sun Myung Moon je v nedeljo blagoslovil kakih 10.000 parov iz celega sveta, ki so se odločili za skupno življenjsko pot. Množično poroko, ki je potekala pod vodstvom znanega Moona, so po nekaterih podatkih preko satelita in interneta spremljali v 193 državah. Podobna slovesnost je v Seulu potekala pred letom dni prav tako pod Moonovim vodstvom. Moonova sekta, ki je bila ustanovljena leta 1954, je bila zaradi tovrstnih prireditev pogosto tarča ostrih kritik.
Sporni vodja sekte Moon poročil 10.000 parov
13. 02. 2000 18.34
Sporni korejski vodja sekte Sun Myung Moon je danes blagoslovil kakih 10.000 parov iz celega sveta, ki so se odločili za skupno življenjsko pot.
Volitve v Gibraltarju
10. 02. 2000 11.50
V britanski koloniji Gibraltar so se ob 9. uri po srednjeevropskem času začele splošne volitve, na katerih 18.621 volilnih upravičencev izbira nov parlament in predsednika vlade.
Sporna višina Mont Everesta
07. 02. 2000 13.04
Nepalske oblasti ne želijo sprejeti najnovejših podatkov o višini najvišje gore sveta Mont Eversta, ki jih je objavilo ameriško nacionalno geografsko društvo. To je namreč s pomočjo najsodobnejših satelitskih naprav prišlo do zaključka, da je Mont Everost visok 8850 metrov, torej dva metra višji, ko so trdili doslej. Nepalska vlada pa medtem še naprej vztraja pri 8848 metrih, ki so jih so leta 1954 izmerili indijski, leta 1975 pa še kitajski raziskovalci, in pojasnjuje, da bo počakala še na analizo tehničnih vidikov ameriške ekspedicije, ki jih trenutno preučujejo nepalski strokovnjaki.
Plesna dvorana odprta za javnost
07. 02. 2000 07.57
Plesna dvorana v Buckinghamski palači, ki je bila leta 1856 zgrajena za britansko kraljico Viktorijo, bo letos prvič na ogled tudi javnosti, so sporočili iz Buckinghamske palače.
Umrl glasbenik Nat Adderley
05. 01. 2000 18.33
Po zapletih zaradi diabetesa je minulo nedeljo v bolnišnici v Lakelandu na Floridi v starosti 68 let umrl jazzovski skladatelj in glasbenik Nat Adderley. Adderley je v 50. letih s svojim bratom, saksofonistom Cannonballom Adderleyjem, igral v zasedbi Adderley Brothers. Rodil se je v Tampi na Floridi, kjer se je tudi navdušil nad jazzom. Sprva je igral na trobento, nato pa je prešel na majhen rog. Leta 1954 se je za dve leti pridružil skupini Lionela Hamptona. Sicer je skupina Adderley Brothers po kratki prekinitvi leta 1959 delovala do leta 1975, ko je umrl Natov brat. Nat Adderley je bil glasbeno dejaven vse do 1997, ko je zaradi zapletov pri diabetesu izgubil nogo.
Moč umetnosti Avstrijca Hundertwasserja
04. 12. 1999 11.51
Galerija Cankarjevega doma bo od 7. decembra do 23. januarja gostila razstavo Hundertwasser - moč umetnosti. Hundertwasser sodi med najbolj slavna imena sodobne avstrijske umetnosti. Na ogled bo izbor del, ki ga je v sodelovanju s KunstHausWien pripravila Nina Pirnat-Spahič, zajema pa paleto ustvarjanja od slikarstva in grafike do arhitekturnih projektov, dokumentiranih na fotografijah in maketah. Časovni razpon nastanka izbranih del sega od leta 1954 do leta 1998. Na voljo bo tudi video informacija o umetniku. V razstavnem katalogu so poleg barvnih reprodukcij in avtorjeve biografije zapisi Pierra Restanyja, Tomaža Brateta in Pirnat-Spahičeve o Hundertwasserju. Razstavo so podprli slovensko ministrstvo za kulturo, veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani in oddelek za kulturo mesta Dunaj.
Francoski parlament priznal vojno v Alžiriji
05. 10. 1999 18.43
Francoski parlament je danes prvič označil boj proti alžirski Fronti narodne osvoboditve (1954-1962) kot vojno. Francoski senat je soglasno izglasoval zakon, ki ga je že 10. junija podprla narodna skupščina.
Prodali poročno obleko Marilyn Monroe
02. 10. 1999 09.12
Pri dražbeni hiši Sotheby's so pred dnevi za 33.000 dolarjev prodali obleko, ki jo je Marilyn Monroe nosila na poroki z igralcem baseballa Joem DiMaggiom leta 1954. Preprosta obleka je na fotografijah obkrožila svet, saj se je 14. januarja 1954 pred magistratom v San Franciscu, kjer sta Monroejeva in DiMaggio sklenila zakon, trlo fotografov. Marilyn je obleko v 50. letih podarila prijateljici Amy Greene-Andrews, ki jo je dala na dražbo.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.