1959

Newyorški Muzej Guggenheim bo star 40 let
28. 09. 1999 15.55
Newyorški župan Rudolph Giuliani je 21. oktober razglasil za Dan Muzeja Guggenheim, saj je bil svetovno znani newyorški muzej ustanovljen na ta dan pred natanko 40 leti, leta 1959. Obletnico bodo praznovali s prostim vstopom v muzej in predstavitvijo zgodovine in arhitekture muzeja, ki ga je zasnoval arhitekt Frank Lloyd Wright. Ameriški podjetnik in zbiralec umetnin Solomon R. Guggenheim je leta 1939 v New Yorku odprl Museum of Non-Objective Painting. Leta 1943 pa je naročil arhitektu Franku Lloydu Wrightu, naj zasnuje novo zgradbo za njegovo zbirko. Wright je dejal, da je želel konstruirati ''organsko zgradbo z enim velikim prostorom''. Tako Guggenheim kot Wright nista doživela odprtja te znane zgradbe na Peti aveniji na Manhattnu.

Gorila Goma praznuje 40. rojstni dan
26. 09. 1999 08.34
Prva gorila rojena v ''ujetništvu'' v Evropi je praznovala 40. rojstni dan.

Radio za seniorje
23. 08. 1999 13.09
Nova britanska radijska postaja Angelska skupnost (Angel Community Radio) bo v eter pošiljala samo glasbo, ki je bila posneta pred letom 1959. Namenjena bo tistim poslušalcem, ki se jim vsa novejša glasba zdi preveč moderna. Glasbo bodo izbirali starejši, pri izboru glasbe pa bodo prevladovale skladbe Glenna Millerja, Perrya Coma in Binga Crosbya. Direktorju radija Tonyju Smithu se zdi zelo pomembno, da radio oddaja dan in noč, torej 24 ur, saj mnogo starejših ljudi muči nespečnost. Radio se bo moderni dobi prilagodil le po tehnologiji: da bi se izognili prasketanju in preskakovanju gramofonskih igel, bodo vse skladbe z gramofonskih plošč presneli na minidiske.

40 let srečevanja slovenskih izseljencev
04. 07. 1999 10.17
Pod okriljem Slovenske izseljenske matice in občine Dobrova-Polhov Gradec bo s številnimi kulturnimi prerireditvami slovesno zaznamovana 40-letnica izseljenskih srečanj z nazivom Srečanja v moji deželi.

40 let srečevanja slovenskih izseljencev
02. 07. 1999 11.14
Pod okriljem Slovenske izseljenske matice in občine Dobrova Polhov Gradec bo s številnimi kulturnimi prireditvami slovesno zaznamovana 40-letnica izseljenskih srečanj pod nazivom Srečanja v moji deželi. V nedeljo, 4. julija, bo namreč minilo 40 let, odkar Slovenska izseljenska matica prireja Srečanja v moji deželi, ki so največja srečanja rojakov, ki žive na tujem in v domovini. Letošnje prizorišče omenjenega srečanja je Polhov Gradec, ki je bil tudi pionir-gostitelj prvega večjega organiziranega shoda vseh Slovencev, 4. julija leta 1959.

Doslej že več kot 600 poskusov atentata na Castra
03. 06. 1999 09.14
Kubanski voditelj Fidel Castro je bil v zadnjih štirih desetletjih po zmagi kubanske revolucije tarča nič več in nič manj kot 637 poskusov atentata, poroča vladni časnik Granma. Kubanska tajna služba je po letu 1959 zbrala, analizirala in nevtralizirala niz ''neverjetnih indicev, med njimi številne zelo podrobne načrte''. Časnik še navaja, da je ameriški senat uvedel preiskavo le o osmih poskusih atentata na Castra, kar predstavlja vsega 1,25 odstotka vseh zarot, ki jih je proti kubanskemu voditelju pripravljala ameriška obveščevalna služba CIA.

Umrl je brazilski dramatik Alfredo Dias Gomes
19. 05. 1999 15.29
Eden največjih brazilskih dramatikov Alfredo Dias Gomes je včeraj umrl v prometni nesreči, so danes poročali brazilski mediji. V nesreči sta bila ranjena tudi njegova soproga in voznik taksija, vendar nista v življenjski nevarnosti. Dias Gomes je bil star 76 let. Znan je postal leta 1959 z delom Izplačevalec obljub (Le Pagador de Promessas), ki so ga prevedli in uprizarjali v več državah po svetu. Na filmsko platno ga je prenesel Anselmo Duarte in za film z naslovom Obljuba leta 1962 prejel v Cannesu zlato palmo. Dias Gomes je bil član komunistične stranke, ob dramah pa je pisal tudi romane in pripovedke. V času vojaške diktature med leti 1964 in 1985 so bila njegova dela v Kolumbiji cenzurirana.

Umrl gledališki igralec Stane Raztresen
10. 05. 1999 22.31
V 86-letu starosti je danes v Trstu umrl gledališki igralec in član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen.

Slovesnost ob 40-letnici časopisa Delo
04. 05. 1999 21.21
V novem tiskarskem središču na Slovenčevi cesti za Bežigradom so nocoj pripravili osrednjo slovesnost ob 40-letnici časopisne hiše Delo, na kateri je imel slavnostni nagovor predsednik Milan Kučan, udeležence pa sta pozdravila tudi predsednik uprave Tit Doberšek in odgovorni urednik Dela Mitja Meršol.

Časopis Delo praznuje 40 let
29. 04. 1999 08.42
Časopis Delo letos praznuje 40-letnico izhajanja - prva številka časnika je izšla 1. maja 1959, torej na praznik dela. Obletnico časopisna hiša obeležuje na različne načine, med drugim je izdala tudi faksimile prve številke Dela.

Odprtje razstave risb in slik Taye Burmicky
28. 04. 1999 11.20
Odprtje razstave risb in slik v Mariboru rojene Taye Burmicky bo drevi ob 18. uri v ljubljanski galeriji Commerce. Razstava bo na ogled do 7. maja, vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa do 12. ure.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu plesa
27. 04. 1999 16.23
Ob letošnjem mednarodnem dnevu plesa, 29. aprilu, je na prošnjo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI) pri Unescu, Mednarodnega sveta plesa (CIDD) pri Unescu ter Svetovne plesne zveze poslanico napisal pionir plesnega gledališča v Egiptu Mahmud Reda.

Dalajlama pripravljen na avtonomijo Tibeta
09. 03. 1999 16.55
Tibetanski voditelj dalajlama se odpoveduje neodvisnosti Tibeta od Kitajske in je pripravljen pristati na njegovo avtonomijo. ''Ne zahtevam neodvisnosti za Tibet. Upam, da bodo pogajanja tibetanskemu ljudstvu prinesla pravo avtonomijo,'' je zapisano v vnaprej objavljenem govoru, ki ga bo imel dalajlama ob 40. obletnici upora proti kitajski zasedbi Tibeta.

Kitajska obtožuje dalajlamo
07. 03. 1999 12.11
Kitajske oblasti so danes obtožile tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo, da je glavni krivec za družbene težave v Tibetu.

Petdeset let Goriške knjižnice
07. 02. 1999 10.48
Goriška knjižnica slavi pol stoletja svojega delovanja, obenem pa preselitev v nove prostore. Na ta jubilej se bodo na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, spomnili na slovesnosti v Primorskem dramskem gledališču.

Vrhunsko srečanje na Antarktiki
28. 01. 1999 09.44
Predstavniki 24 držav, odločenih skrbeti za usodo Antarktike, so prvo vrhunsko srečanje na kraju samem včeraj sklenili z izjavo, v kateri izražajo zaskrbljenost za živalstvo, ogroženo zaradi divjega lova, niti z besedico pa ne omenjajo bojazni znanstvenikov o hitrem taljenju ledene celine. Na vrhunskem srečanju so se na Antarktiki prvič zbrali ministri ali predstavniki 24 držav, podpisnic Antarktične pogodbe iz leta 1959, s katero so sredi hladne vojne želeli narediti konec ozemeljskim zahtevam in demilitarizirati to celino ter jo nameniti znanosti.

Umrl irski pisatelj Brian Moore
12. 01. 1999 17.20
Za posledicami obolenja dihalnih poti je v 77. letu starosti umrl irski pisatelj Brian Moore. Moore je napisal številne romane, v katerih poleg svojih izkušenj v katoliškem Belfastu vedno znova opisuje tudi politične spore. Kot je danes v Zuerichu sporočila založba Diogenes, je pisatelj umrl včeraj v Malibuju. Moore se je po letu 1947 izselil v Kanado, od leta 1959 pa je živel v ZDA.

Kubanci praznovali 40. obletnico revolucije
02. 01. 1999 11.17
Kubanski predsednik Fidel Castro je ob slovesnostnih ob 40. obletnici revolucije, ki mu je prinesla oblast, sinoči po krajevnem času spregovoril na balkonu mestne hiše v mestu Santiago de Cuba, in sicer na istem mestu, kjer je leta 1959 razglasil svojo zmago.

Nična stopnja inflacije v Švici
02. 01. 1999 11.00
Švica je po podatkih zveznega statističnega urada lani zabeležila nično inflacijo, najnižjo po letu 1959. Vladi je tako že peto leto zaporedoma uspelo ohraniti stabilnost cen oziroma inflacijo pod dvema odstotkoma. Ker je švicarsko gospodarstvo v dobri formi, državna centralna banka v bližnji prihodnosti ne pričakuje recesije ali deflacije. Ekonomisti pa napovedujejo, da bo včerajšnje povišanje davka na dodano vrednost zvišalo indeks cen življenjskih potrebščin za 0,5 odstotka.

Jelcin čestital Castru ob 40. obletnici revolucije
01. 01. 1999 16.04
Na Kubi danes praznujejo 40. obletnico revolucije. 1. januarja 1959 se je z zmago Fidela Castra nad diktatorjem Fulgencijem Batisto končala dveletna gverilska vojna. Ob tej priložnosti je ruski predsednik Boris Jelcin kubanskemu voditelju Fidelu Castru poslal čestitko.

V Švici 0-odstotna inflacija
31. 12. 1998 08.31
Švica je po uradnih podatkih leta 1998 zabeležila 0-odstotno inflacijo, kar je najnižja stopnja od leta 1959. Švica tako že peto leto zapored beleži inflacijo, nižjo od dveh odstotkov. Po napovedih švicarske centralne banke so možnosti za deflacijo ali recesijo v bližnji prihodnosti majhne. Ekonomisti napovedujejo, da se bo zaradi povišanja davka na dodano vrednost s 1. januarjem 1999 indeks potrošniških cen zvišal za približno 0,5 odstotka v prvi polovici prihodnjega leta, večjega porasta cen pa ne pričakujejo.

Razstava o 50-letnici in klub ljubiteljev Moderne galerije
22. 12. 1998 15.43
Ob petdesetletnici delovanja je Moderna galerija pripravila dokumentarno razstavo o najpomembnejših mejnikih v zgodovini galerije od njene ustanovitve 30. decembra leta 1947 do danes.

Razstava Marjete Godler Leteča, lebdeča, ležeča tekstura
15. 12. 1998 10.58
V ljubljanskem Informacijsko dokumentacijskem centru za oblikovanje bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slikarke Marjete Godler. Razstava Leteča, lebdeča, ležeča tekstura bo odprta do 30. decembra vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ter od 15. do 18. ure. ''Z najnovejšo razstavo barvnih tkanin ustvarjalka na videz sicer prestopa s področja slikarstva v polje oblikovanja, v bistvu pa z intuicijo umetnice, natančnostjo znanstvenice in veščinami tkalke razvija teme, ki se jih je dotikala že prej,'' je zapisal Janko Rožič.

Fidel Castro razkril višino svoje plače: 25 dolarjev mesečno
12. 11. 1998 07.38
Kubanski predsednik Fidel Castro je razkril, da njegova mesečna plača znaša 25 dolarjev, obenem pa dodal, da ''mu vendarle ničesar ne manjka, saj država skrbi za njegove potrebe''.

Umrla igralka Vida Jan Juvan
05. 10. 1998 09.42
V 94. letu starosti je danes umrla najstarejša slovenska gledališka, radijska, filmska in televizijska igralka in redna profesorica dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Vida Jan Juvan.

Umrl ameriški režiser Leo Penn
11. 09. 1998 12.58
V Los Angelesu je v 77. letu starosti v nedeljo umrl ameriški režiser Leo Penn, bolj znan po priljubljenih televizijskih serijah Magnum in Colombo. Kot so v četrtek poročali ameriški mediji, je Penn umrl za rakom. Leo Penn je oče igralca Seana Penna. Hollywoodski veteran je začel svojo kariero v 40. letih kot igralec, nato pa se leta 1959 preselil za kamero. Leta 1973 je prejel nagrado emmy za televizijsko nadaljevanko ''Colombo: Vino je gostejše od krvi''.

36. Viennale '98
31. 08. 1998 15.51
V okviru glavnega programa letošnjega 36. filmskega festivala <A HREF=http://www.viennale.or.at/1997/main/ TARGET=_BLANK>Viennale '98</A>, ki bo potekal od 16. do 24. oktobra na Dunaju, bodo prikazali preko sto igranih, dokumentarnih in kratkih filmov. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja francoskemu kritiku, producentu in režiserju Lucu Moulletu, ameriškemu igralcu Jeffu Bridgesu, japonskemu režiserju Kendžiju Micogučiju ob njegovi 100. obletnici rojstva ter pokojnemu ameriškemu igralcu in pevcu Deanu Martinu, so sporočili prireditelji Viennale '98. Pri izbiri filmov je vodja festivala Hans Hurch tudi letos stavil na dosežke aktualne sodobne kinomatografije, ki bodo prvič prikazani v Avstriji. Že pred začetkom glavnega programa tega festivala se bo začela v avstrijskem filmskem muzeju retrospektiva, ki je tokrat v celoti posvečena francoskemu režiserju Jean-Lucu Godardu. Od 1. do 31. oktobra bo tako prvič po 25 letih na ogled obsežno filmsko delo tega znanega francoskega režiserja, ki je s svojim prvim celovečernim filmom Do zadnjega diha z Jean-Paulom Belmondom v glavni vlogi leta 1959 postal eden od utemeljiteljev t.i. novega vala. Na sporedu bodo skoraj vsi njegovi kratki, epizodni in celovečerni filmi, nastali med letoma 1954 in 1998.

Umrl je slikar France Mihelič
02. 08. 1998 10.47
V 92. letu starosti je sinoči umrl slikar, risar, grafik, ilustrator in pedagog France Mihelič, eden najbolj svojskih in najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov 20. stoletja in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), so sporočili iz kroga družine pokojnega.

Nanizanka o življenju kraljeve družine ima že 2000 nadaljevanj
18. 04. 1998 11.50
Tedenska televizijska oddaja, ki govori o življenju japonske cesarske družine, na sporedu pa je že celih 39 let, bo kmalu štela že 2000 nadaljevanj. Tako bo postala ena izmed najdaljših oddaj na Japonskem sploh. 15-minutno oddajo, ki se imenuje "Družinski album cesarske družine", predvajajo vsako soboto zjutraj. Prvo oddajo so posneli leta 1959, ko se je tedanji cesar Akihito poročil s cesarico Mičiko. Oddajo zaznamuje vljuden in konzervativen slog - kritično obravnavanje cesarske družine je na Japonskem tabu. Ponavadi v oddaji pripravijo novice o članih cesarske družine in ob tem pokažejo posnetke družine med izleti v hribe, ob praznovanju praznikov ali ob obisku v tujini. Oddajo po celi državi predvaja 24 televizijskih postaj, povprečno pa jo gleda 7 odstotkov gledalcev. Kot je povedal predstavnik ene izmed komercialnih televizijskih postaj, ki prav tako predvaja oddajo o cesarski družini, naj bi oddajo začeli pripravljati predvsem zaradi priljubljenosti cesarice Mičiko, ki se je kot prva plebejka poročila v cesarsko družino. Oddaja naj bi dosegla večjo gledanost takrat, ko se bolj posveča ženskim članicam družine.

Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let
25. 02. 1998 09.52
Kubanski predsednik Fidel Castro bo na oblasti še naslednjih pet let. Kubanska Narodna skupščina ljudske oblasti ga je namreč na torkovem ustanovnem zasedanju v Havani še petič izvolila za predsednika državnega sveta oziroma vlade. Fidel je bil edini kandidat za to funkcijo. Prvi podpredsednik vlade ostaja Fidelov mlajši brat, 66-letni Raul, ki je obenem obrambni minister. Fidel Castro je na oblasti od leta 1959. Fidel je v nastopnem govoru zavrnil predlog, ki je zdaj v ameriškem kongresu, o omejeni podpori človekoljubnih organizacij iz Združenih držav Kubi. Označil ga je za "ponižujočega" in pojasnil, da Kuba ne želi igrati vloge berača. Castro se je v govoru sicer strinjal s papeževim odklonilnim stališčem do ločitve in splava, ob tem pa dodal, da Kuba ne bo silila žensk, naj rojevajo, niti se "ne bo vrnila v srednji vek in vnovič iznašla deviški pas".