1968
Pingvini v pričakovanju Lemieuxa
27. 12. 2000 00.00
Eden najboljših igralcev v zgodovini hokejske lige NHL, Mario Lemieux, se po treh letih in pol premora ponovno vrača na ledene ploskve. Petintridesetletni zvezdnik, ki je v karieri zabil več kot 500 golov in imel povprečje dve točki na tekmo, je svoj povratek najavil že pred časom, prvo srečanje pa naj bi za Pingvine odigral v sredo zvečer proti Torontu. Sicer pa hokejisti iz Pittsburga v zadnjem času ne igrajo v najboljši formi, saj so slavili šele po šestih zaporednih neuspehih. Tokrat Pingvinom niso bili kos hokejisti Buffala, ki so na domačem ledu klonili s 3:5.
Podelitev Severjevih nagrad
17. 12. 2000 00.00
Sklad Staneta Severja in Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta v dvorani Loškega odra podelila Severjeve nagrade. Slovesni podelitvi s spominskim nagovorom rednega profesorja AGRFT in člana UO Sklada Staneta Severja Aleša Jana ob 30-letnici Severjeve smrti bo sledila uprizoritev monodrame Dušana Jovanoviča Karajan C, v interpretaciji dramskega igralca, Severjevega in Borštnikovega nagrajenca, Branka Šturbeja. Monodrama Karajan C je lani na festivalu monodrame na Ptuju prejela nagrado za najboljšo predstavo.
Novi dokumenti o meji ob Dragonji
16. 12. 2000 00.00
V hrvaških arhivih naj bi odkrili nove dokumente, ki naj bi po trditvah iz Zagreba dokazovali, da je ozemlje na levem bregu reke Dragonje nesporno Hrvaško in da je hrvaško pristojnost nad spornimi zaselki še pred nekaj leti priznaval tudi Joško Joras.
Joschko Fischerja bo igral Al Pacino
12. 12. 2000 00.00
V Hollywoodu bodo posneli film o življenju nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja, piše v zadnji številki avstrijska revija Profil. Film, ki naj bi imel naslov Green Line (Zelena črta), naj bi bil v kinematografih na ogled leta 2002. Film v produkciji Columbie Tristar naj bi prikazal Fischerjevo življenje od 70. let dalje pa vse do prihoda na ministrski položaj.
Umrla je Gwendolyn Brooks
05. 12. 2000 00.00
Gwendolyn Brooks, prva dobitnica znamenite Pulitzerjeve nagrade afroameriškega rodu, je v nedeljo umrla v Chicagu. 85-letna avtorica, zelo priljubljena v ZDA, je leta 1950 dobila Pulitzerjevo nagrado za zbirko Annie Allen, leta 1968 pa je postala častna pesnica ameriške zvezne države Illinois. Brooksova je napisala več kot 20 zbirk poezije ter več sto esejev in člankov. Poznana je bila tudi po svoji vlogi v boju za dobrobit afroameriške skupnosti in revnih. Predsednica ameriškega društva pesnikov Elise Paschen je spomin nanjo pospremila z besedami: "Bila je legenda med pesnicami naše dobe, velik vzor svoje in prihodnjih generacij.
Kissinger okreva po infarktu
27. 10. 2000 00.00
Nekdanji ameriški državni sekretar in dobitnik Nobelove nagrade za mir Henry Kissinger je doživel lažji srčni napad in sedaj okreva v neki bolnišnici v New Yorku, je poročala ameriška televizijska postaja CNN.
Prometna nesreča Lauren Hutton
26. 10. 2000 00.00
Ameriška igralka in manekenka Lauren Hutton je med vožnjo z motorjem nedavno doživela prometno nesrečo, v kateri je bila huje ranjena. Igralka se je z motorjem peljala v skupini, v kateri so bili tudi nekateri drugi zvezdniki, med njimi tudi igralca Dennis Hopper in Jeremy Irons. Nenadoma je zapeljala s ceste in se zaletela. Iz bolnišnice, kjer se zdravi Huttonova, so sporočili, da ima 55-letna igralka večkratni zlom noge in številne praske. Vzroke nesreče še preiskujejo. Pred 160 kilometrov dolgo vožnjo je Huttonova za časnik Las Vegas Review povedala, da se je vozila z motorji še preden je kupila prvi avtomobil. Dodala je, da se med vožnjo z motorjem počuti zelo ranljivo, a kljub temu zelo živo. Huttonova, katere zaščitni znak je razmak med prednjimi zobmi, je bila v 60-tih in 70-tih letih več kot 25-krat na naslovnici revije Vogue. Z igralstvom se je začela ukvarjati leta 1968, doslej pa je igrala v več kot 50 filmih, tudi v Ameriškem žigolu z Richardom Gereom.
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Poklon Fontainove in Aznarja žrtvam ETE
27. 09. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine in španski premier Jose Maria Aznar sta se danes v Madridu poklonila 254 žrtvam baskovske separatistične organizacije ETA. "V Evropski uniji ni prostora za terorizem. Terorizem zanika demokracijo," je v govoru pred predstavniškim domom v španščini povedala Fontainova. Vsakič ko zaradi terorizma v Španiji umre ena oseba, so ogrožene tudi temeljne vrednote Evropske unije, je še dodala.
Dvojezična zbirka otroških pesmi
26. 09. 2000 00.00
Društvo bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan je s podporo slovenskega ministrstva za kulturo izdalo dvojezično pesniško zbirko Ismeta Bekrića z naslovom Cipele starijeg brata - Čevlji starejšega brata. Nekaj več kot 40 pesmi uveljavljenega in že nagrajenega bosanskega ustvarjalca, ki od leta 1992 živi v Sloveniji, je prevedel Milan Dekleva.
Maldini izenačil Zoffov rekord
04. 09. 2000 00.00
Paolo Maldini je na včerajšnji kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo v Budimpešti proti Madžarski (2:2) že 112. oblekel dres italijanske nogometne reprezentance in izenačil rekord legendarnega vratarja Dina Zoffa.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
ETA prevzela odgovornost za 12 napadov
11. 08. 2000 00.00
Včerajšnji spopadi v predmestju San Sebastiana med policijo in privrženci baskovske separatistične organizacije ETA so bili hudi. Napetosti na področjih kjer živijo Baski, so po treh eksplozijah, ki so v 24 urah ubile tri ljudi, deželo pahnile v obsedno stanje. Baskovska separatistična organizacija ETA je danes prevzela odgovornost za dvanajst terorističnih napadov med 9. majem in 29. julijem, v katerih sta umrla dva človeka. ETA je tako prevzela odgovornost za umor nekdanjega socialističnega predsednika baskovske pokrajine Guipuzcoa Juana Marie Jaureguija, ki naj bi po trditvah baskovskih separatistov zadnja leta delal za španske varnostne službe v Latinski Ameriki. Organizacija je odgovorna tudi za umor mestnega svetnika vladajoče Ljudske stranke v Malagi Joseja Marie Martina Carpene. Med drugim je ETA v sporočilu baskovskemu časniku Egunkaria priznala, da je 12. julija podstavila bombo v središču Madrida. Žrtev ni bilo, močno pa sta bili poškodovani dve veleblagovnici. ETA je tudi izjavila, da so podstavili dva avtomobila-bombi v dveh gostonaseljenih predmestjih Bilbaa z namenom kaznovanja ljudi, ki so odgovorni za škodo v domovini Baskov - med temi je tudi Emilio Ybarra, predsednik banke Banco Bilbao Vizcaya Argentaria. Nihče ni bil ubit v teh dveh napadih.
Nedelja na MPF
31. 07. 2000 16.31
Na sinočnjem koncertu na Ljubljanskem gradu v okviru <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnega poletnega festivala </A>so nastopili flavtistka Irena Grafenauer, violinist Rainer Kussmaul in violist Wolfram Christ. V prvem delu koncerta so izvedli dela Regerja in Mozarta, po odmoru pa še Hoffmeistra in Beethovna.
Boškov ni več selektor
22. 07. 2000 20.10
Vujadin Boškov ni več selektor jugoslovanske nogometne reprezentance, so sporočili iz Nogometne zveze ZRJ. Boškov je vodil reprezentanco na evropskem prvenstvu na Nizozemskem in v Belgiji, kjer se je ZRJ sicer uvrstila v četrtfinale, tam pa doživela ponižujoč poraz proti Nizozemski (1:6).
Kaj so to enajstmetrovke?
30. 06. 2000 14.26
V drugem polfinalu evropskega nogometnega prvenstva je Italija po enajstmetrovkah premagala Nizozemsko s 3:1. V rednem delu se je tekma končala brez zadetkov, vendar so bili varovanci Dina Zoffa pri strelih mnogo boljši, saj je enajstmetrovko zgrešil le Maldini.
Mednarodna dirka starodobnih motociklov
14. 05. 2000 10.16
V sklopu občinskega praznika kot spomin na podelitev tržaških pravic leta 1868, se bo danes ob 13. uri na Vranskem pričela mednarodna hitrostna dirka starodobnih motociklov za ''Pokal Ludviga Stariča - Letečega kranjca''. Zmagovalec današnje tekme bo prejel motoristično bodalo, podeljene pa bodo tudi številne denarne nagrade.
29. april - mednarodni dan plesa
29. 04. 2000 10.08
29. april je mednarodni dan plesa. Ob tem prazniku plesalcev vsega sveta so posebno poslanico letos skupaj oblikovali kubanska primabalerina Alicia Alonso, koreograf Nizozemskega plesnega gledališča Jiri Killian in učenka plesa iz francoskega Le Havra Cyrielle Lesueur.
Novi roman Dušana Jelinčiča
19. 04. 2000 09.03
V Trstu so včeraj predstavili novi roman Dušana Jelinčiča Ljubezen v času samote, ki je izšel pri založbi Lipa v Kopru. Matejka Grgič, ki je predstavila roman, je povedala, da je roman zgodba skupine univerzitetnih študentov, o kateri se razume, da se odvija v Trstu (čeprav to ni izrecno napisano) proti koncu 70. let, ko se študentsko gibanje, nastalo leta 1968, že pomika h koncu. Skupina torej doživlja vse tisto, kar se je v omenjenem obdobju dogajalo: ljubezen, ki je istočasno že zrela, a tudi še najstniška, odkrivanje spolnosti, glasba, knjige, diskusije, večeri, koncerti idr. Knjiga, je še dejala Grgičeva, jo je še posebej pritegnila, ker piše o študentskem življenju, kakršnega danes ni več. Ob njenem branju doživljaš življenje v skupnosti, kar lahko univerza nudi študentom vrednega.
Ljubezenska pisma Grete Garbo
11. 04. 2000 07.45
Deset let po smrti švedske igralke Grete Garbo bodo 18. aprila javnosti predstavili njena pisma lezbični prijateljici, pisateljici Mercedes de Acosta, piše londonski časnik The Sunday Telegraph.
Kiparstvo Moma Vukoviča
27. 03. 2000 12.52
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 19. uri odprli pregledno razstavo kiparja in restavratorja Moma Vukoviča. Razstava nosi naslov Opus tihožitij, prikazala bo okrog šestdeset kiparskih del v bronu iz obdobja 1966-2000 ter osnutek vrat na glavnem portalu cerkve sv. Petra v Komendi.
Klodnov uspeh kariere
12. 03. 2000 20.07
Nemec Andreas Kloden je presenetljivi zmagovalec kolesarske dirke Pariz - Nica. Nemec je na koncu za sedem sekund premagal nekdanjega svetovnega prvaka Francoza Laurenta Brocharda, tretje mesto pa je s 44 sekundnim zaostankom zasedel Španec Francisco Mancebo. Zadnjo etapo je v sprintu glavnine dobil Belgijec Tom Steels.
John Lennon spet buri duhove
28. 02. 2000 13.00
20 let po svoji smrti John Lennon znova razburja javnost. Razlog so dokumenti o političnem delovanju slavnega glasbenika, ki se še vedno nahajajo zapečateni v arhivih FBI. Ameriški zvezni sodnik Brian Robbins je na zasedanju 18. februarja v Los Angelesu dovolil, da se trije dokumenti iz dosjeja Johna Lennona javno objavijo. Gre za tri od desetih pisem med FBI in neimenovano "tujo vlado", za katero se po mnenju glavnega tožnika Jona Wienerja skriva organizacija M15, podružnica Britanske obveščevalne službe. Odvetniki FBI so že najavili pritožbo, saj po njihovem mnenju objava dokumentov predstavlja grožnjo za državno varnost.
V Zagrebu 9. Dnevi hrvaškega filma
25. 02. 2000 14.37
V zagrebški kinoteki in multimedijskem centru študentskega centra bodo med 2. in 5. marcem pripravili 9. Dneve hrvaškega filma. V tekmovalnem programu bodo prikazali 55 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov v kategorijah dokumentarnega, igranega, namenskega, animiranega in eksperimentalnega filma ter glasbenih spotov.
Vatikan o razglasitvi novih mučenikov
15. 01. 2000 08.56
Ameriški škofje so Svetemu sedežu predlagali, naj Martina Luthra Kinga razglasi za mučenika. Kot je poročal časnik The Boston Globe, je leta 1968 umorjeni baptistični duhovnik King eden od petih Američanov, ki so bili predlagani, da jih papež Janez Pavel II. na posebni slovesnosti, ki bo 7. maja letos, razglasi za mučenike.
Gripa - najhujši milenijski hrošč
12. 01. 2000 12.19
Milijoni obolelih po svetu so dokaz, da je najhujši milenijski hrošč leta 2000 pravzaprav gripa.
Najpomembnejši dogodek za Francoze
30. 12. 1999 19.54
Po mnenju večine Francozov je politični dogodek stoletja padec Berlinskega zidu. Kot je pokazala študija inštituta CSA, ki bo objavljena v jutrišnji številki časnika Le Parisien in na televiziji La Cinquieme, je bilo takega mnenja 47 odstotkov od 1016 vprašanih.
Pločevinasti boben letošnjega Nobelovca Grassa
10. 12. 1999 22.02
Roman Pločevinasti boben, po splošnem prepričanju najpomembnejše delo letošnjega Nobelovega nagrajenca za literaturo, nemškega pisatelja Guenterja Grassa, je založništvu literature DZS z glavnim urednikom Brankom Madžarevičem uspelo v petih tednih in takorekoč ''na predvečer'' današnje slavnostne izročitve nagrade v Stockholmu - na obletnico smrti Alfreda Nobela (1833-1896), po katerem priznanja nosijo ime - vnovič poslati na slovenski knjižni trg. Roman je svoj čas prevedel, zdaj pa nanovo pregledal Janko Moder.
Umrl fotograf Tošio Sakai
22. 11. 1999 17.41
V japonskem mestu Kamakura je včeraj v starosti 59 let zaradi srčne kapi umrl japonski fotograf in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Tošio Sakai, je sporočila družina umrlega.
10. obletnica žametne revolucije
17. 11. 1999 15.57
Na Češkem in Slovaškem danes praznujejo deseto obletnico padca komunizma in prehoda v demokracijo. V Pragi so nekdanji politični voditelji in državljani polagali cvetje na spominsko ploščo na eni od glavnih ulic v češki prestolnici. Na tem mestu so varnostne sile komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške nasilno zatrle študentske demonstracije. Po 18 dneh je odstopilo komunistično vodstvo. Tudi na Slovaškem, ki se je leta 1993 mirno ločila od Češke, danes potekajo številne spominske slovesnosti.