1975
Lauda bo sodeloval z Jaguarjem
05. 02. 2001 00.00
Nekdanji avstrijski dirkač in trikratni svetovni prvak formule 1 Niki Lauda se bo v letošnji sezoni spet v vidnejši vlogi vrnil v svetovno prvenstvo elitnega avtomobilskega razreda. Potem ko je zadnja leta preživel kot sodelavec Ferrarija in strokovni komentator nemške televizije RTL, bo v sezoni 2001 v britanskem moštvu Jaguar prevzel vodilno vlogo. Podrobnosti bodo pri Jaguarju pojasnili na torkovi predstavitivi v Londonu.
Svetovni dan varstva mokrišč
02. 02. 2001 00.00
"Svet mokrišč - svet, ki ga odkrivamo" je moto letošnjega svetovnega dneva varstva mokrišč, ki poteka vsako leto 2. februarja, ob obletnici podpisa konvencijo o mokriščih. Letos poteka 30 let od podpisa t. i. Ramsarske konvencije, ki je začela veljati leta 1975, podpisalo pa jo je 18 predstavnikov držav v iranskem mestu Ramsar na obali Kaspijskega morja. Države pogodbenice so se obvezale izvajati takšno politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak bo zagotovila njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajnostno ohranjala biotsko raznovrstnost in številne funkcije vseh mokrišč, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Nečaku Kennedyjev sodijo zaradi umora
01. 02. 2001 00.00
Sodišče v Connecticutu je odločilo, da bodo nečaku družine Kennedyjevih Michaelu Skakelu sodili kot odraslemu. Skakelu sodijo za umor Marthe Moxley leta 1975, ko sta bila oba petnajstletnika. Sedaj štiridesetletni Skakel lahko pričakuje 60 let zapora, če ga obsodijo kot odraslega. Če bi mu sodili kot mladoletniku, pa bi bil kaznovan neprimerno manj ali celo nič. Skakel je nečak vdove nekdanjega generalnega državnega tožilca ZDA Roberta F. Kennedyja. Obtožen je, da je s palico za golf do smrti pretepel Martho Moxley. Skakel je izjavil, da je nedolžen. Sodnica je v svoji obrazložitvi zapisala, da "sojenje Skakelu kot odraslemu bolj odgovarja kruti naravi zločina". Zagovornik obtoženega pa trdno verjame, da bo porota Skakela oprostila. Po njegovem odločitev sodišča, da zločin storjen v mladoletni dobi sodi po kriterijih za odrasle, kaže na nesprejemljiv trend v ameriškem sodstvu.
Martin Sieghart prvič z Orkestrom Slovenske Filharmonije
01. 02. 2001 00.00
Danes in jutri, obakrat ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma četrti koncert Slovenske filharmonije za oranžni abonma. Orkester bo prvič vodil Martin Sieghart, glavni dirigent Brucknerjevega orkestra iz Linza. Izvedli bodo skladbo Aurora Australis v Avstraliji živečega in delujočega slovenskega skladatelja Božidarja Kosa, osrednja točka bo Saint-Saensov Koncert za violino in orkester št. 3 v interpretaciji angleškega virtuoza Matthewa Truslerja, za konec pa bo mogoče prisluhniti še Schumannovi Simfoniji št. 4 v d-molu, op. 120.
Placido Domingo bo dopolnil 60 let
17. 01. 2001 00.00
Znameniti španski tenorist Placido Domingo bo v nedeljo, 21. januarja dopolnil 60 let. V zgodovino se ne bo zapisal zgolj kot eden najpomembnejših pevcev 20. stoletja, pač pa tudi kot tenorist z izjemnim glasovnim razponom in kot interpret z neverjetnim repertoarjem opernih vlog. Nastopal je kar v 110 opernih vlogah, medtem ko je repertoar njegovega glasbenega vzornika Enrica Carusa (1873-1921) obsegal "zgolj" 40 opernih vlog. Domingo je opravil tudi več kot 3000 nastopov na odrih opernih hiš iz vsega sveta, na Dunaju pa mu je nekoč približno 100 navdušencev navdušeno ploskalo kar dobro uro.
Fischer priznal, da je napadel policista
16. 01. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v sodnem procesu o napadu med konferenco OPEC leta 1975 na Dunaju danes spregovoril o svoji levičarski preteklosti in ob tem zanikal, da bi kdajkoli skrival orožje za mednarodnega terorista Carlosa. Nekdanji skrajni levičar Fischer je pred deželnim sodiščem v Frankfurtu povedal, da je poznal obtoženega Hans-Joachima Kleina, ki se mora zagovarjati zaradi trikratnega umora in treh poskusov atentata med ministrskim srečanjem OPEC 21. decembra 1975. S Kleinom sta se poznala še iz študentskih let v Frankfurtu, ko sta bila člana t.i. Putzgruppe, skupine, ki je zasedala in branila zapuščene zgradbe.
Slovo od šiitskega voditelja
12. 01. 2001 00.00
Na desettisoče muslimanov se je danes v Bejrutu poslovilo od duhovnega voditelja libanonskih šiitov ajatole Mohameda Mehdija Šamsedina, ki je ta teden umrl za rakom. Šamsedin je bil zmeren politik, ki se je v času državljanske vojne v Libanonu med letoma 1975 in 1990 zavzemal za sožitje med verskimi skupinami.
Dražba Titove lastnine
05. 01. 2001 00.00
Na Brionih so objavili prispele ponudbe za nakup mercedesa 280C predsednika nekdanje SFRJ Josipa Broza Tita in gliserja Baltik, ki ga je Titu podarilo vodstvo nekdanje Nemške demokratične republike. Upravni svet Nacionalnega parka Brioni je namreč pred mesecem dni objavil prodajo omenjene Titove lastnine.
Rumsfeld novi obrambni sekretar
29. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je imenoval 68- letnega Donalda Rumsfelda za novega obrambnega sekretarja. Rumsfeld je funkcijo obrambnega ministra opravljal že med letoma 1975 in 1977, v času predsedovanja Geralda Forda. Po Bushovih besedah je Rumsfeld »
Papež zaželel vesel božič
24. 12. 2000 00.00
Papež Janez Pavel II. je ob svetem večeru pozval ljudi k solidarnosti z ubogimi. S to gesto naj bi dosegli tiste, ki "te dneve preživljajo v samoti in trpljenju", je v današnjem nagovoru dejal Sveti oče. "Veliko večje bo veselje praznika, če ga bomo delili ne samo z družino in prijatelji, ampak tudi s tistimi, ki od nas pričakujejo, da se jim posvetimo." 80-letni poglavar rimskokatoliške cerkve je z okna svojih zasebnih prostorov na Trgu svetega Petra zbrani množici voščil vesel božič in vernike povabil k polnočnici na Trgu sv. Petra. Verniki so ob tem vzklikali "živel papež". Papeževi polnočni maši naj bi nocoj po pričakovanjih prisostvovalo na desettisoče vernikov. Polnočnico je na Trgu sv. Petra nazadnje daroval papež Pavel VI. leta 1975.
Badjurova nagrada Matjažu Klopčiču
22. 12. 2000 00.00
Dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju kinematografije je režiser Matjaž Klopčič. Nagrado mu bodo izročili na četrtem festivalu slovenskega filma, ki bo med 28. in 31. marcem v Portorožu. Klopčič je posnel deset celovečernih igranih filmov. Nagrado, poimenovano po slovenskem režiserju, snemalcu in scenaristu Metodu Badjuri, podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Bush imenoval pravosodnega ministra
22. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je danes v Austinu objavil ime pravosodnega ministra v svoji administraciji. To bo postal senator zvezne države Missouri John Ashcroft. 58-letni Ashcroft je bil izvoljen za senatorja leta 1994, v letih 1985-93 je bil guverner Missourija, pred tem pa je bil tudi pravosodni minister (1975-85). Ashcroft je poročen, oče treh otrok, diplomiral je na univerzi Yale, doktorat pa naredil na chicaški univerzi.
Rim letos obiskalo 30 milijonov vernikov
13. 12. 2000 00.00
V Svetem letu 2000 je po pisanju tiska Rim obiskalo okoli 30 milijonov romarjev. Italijanski časnik Il Messaggero piše, da je Vatikan z obiskom izredno zadovoljen, saj je presegel vsa pričakovanja. Jubilejno Sveto leto se bo končalo 6. januarja. Časnik še navaja, da bo papež Janez Pavel II. polnočnico v noči s 24. na 25. december letos prvič vodil na Trgu svetega Petra, saj pričakujejo, da se bo svete maše udeležila velika množica vernikov. Papeževi sodelavci so bili sicer proti temu, da bi sveti oče maševal pod milim nebom, in so predlagali, da bi bila polnočnica iz varnostnih razlogov tako kot običajno v cerkvi sv. Petra. Nazadnje je polnočnico na prostem daroval papež Pavel VI. leta 1975.
Arafat odpotoval v Maroko
12. 12. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo s kraljem Mohamedom VI. in ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom pogovarjal o položaju na palestinskih ozemljih, seznanil pa naj bi ju tudi z "nadaljevanjem izraelskega nasilja" nad Palestinci, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Arafatov svetovalec Nabil Abu Rudeina.
Joschko Fischerja bo igral Al Pacino
12. 12. 2000 00.00
V Hollywoodu bodo posneli film o življenju nemškega zunanjega ministra Joschke Fischerja, piše v zadnji številki avstrijska revija Profil. Film, ki naj bi imel naslov Green Line (Zelena črta), naj bi bil v kinematografih na ogled leta 2002. Film v produkciji Columbie Tristar naj bi prikazal Fischerjevo življenje od 70. let dalje pa vse do prihoda na ministrski položaj.
Nova pridobitev družbe Domel
08. 12. 2000 00.00
Družba Domel iz Železnikov, ki proizvaja elektromotorje in gospodinjske aparate, je danes slavnostno odprla nov prizidek za proizvodnjo sesalnih enot nove generacije. Prizidek v velikosti 1700 kvadratnih metrov predstavlja 10-odstotno povečanje celotnega proizvodno-skladiščnega prostora, skupna vrednost investicije pa znaša 9,3 milijona mark. S pomočjo nove investicije bodo lahko naslednje leto izdelali 1,1 milijona sesalnih enot nove generacije, medtem ko jih bodo letos izdelali 100.000. Današnje slovesnosti v Železnikih se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Dimovski ob prazniku invalidov
02. 12. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ob jutrišnjem evropskem dnevu invalidov čestita vsem slovenskim invalidom in jih vabi k skupnemu razreševanju odprtih vprašanj. Letošnji 3. december, ki je posvečen predvsem vprašanju nediskriminacije na področju zaposlovanja invalidov, kar je tudi v Sloveniji velik problem, je za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še posebej obvezujoč, je prepričan Dimovski. V minister ob tej priložnosti v sporočilu za javnost tudi napoveduje, da bo ministrstvo v sodelovanju z invalidi pripravilo nov zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bo upošteval mednarodno sprejete usmeritve in načela dobre prakse ter izkušnje, ki jih na tem področju v Sloveniji ni malo.
Koštunica podpisal dokumente OVSE
27. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes na Dunaju, kjer poteka ministrsko srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, podpisal temeljne dokumente te organizacije, s čimer je ZRJ dokončno kot 55. država vstopila v to panevropsko organizacijo. Tako so prav vse evropske države članice OVSE. V svojem nagovoru zbranim ministrom in predstavnikom mednarodnih organizacij je dejal, da se popolnoma zaveda, da je OVSE dosegla velik napredek, medtem ko je ZRJ šla skozi težke čase. Prepričan pa je, da bo ta zaostanek brez težav nadoknadila.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Slovenci v Himalaji
22. 11. 2000 00.00
Štirideset let mineva odkar smo Slovenci začeli pisati alpinistično zgodbo v Himalaji. Pozneje kot nekateri narodi, toda z načelom, če hočeš ujeti vlak, moraš biti hitrejši od njega, so Slovenci v zadnjem desetletju ena od vodilnih sil svetovnega alpinizma. Leta 1960 se je sedemčlanska odprava, takrat še pod jugoslovansko trobojnico, prvič v zgodovini odpravila v Himalajo. Takrat so se povzpeli na Trisul II (6690 m) in Trisul III (6170 m). Leta 1975 so slovenski alpinisti osvojili prvi osemtisočak, 1995 pa še zadnjega.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Nagrada IMC-UNESCO Oskarju Petersonu
06. 11. 2000 00.00
Kanadski jazzovski glasbenik Oskar Peterson bo 10. novembra v nemškem Aachnu prejel glasbeno nagrado Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodnega glasbenega sveta (IMC), je sporočila nemška komisija UNESCO. Glasbeno nagrado IMC-UNESCO podeljujejo od leta 1975, od leta 1994 v Aachnu. V preteklih letih so nagrado prejeli portugalski skladatelj Emmanuel Nunes, azerbajdžanski pevec Alim Quasimov in francoski skladatelj Iannis Xenakis. 75-letni jazzist si je po mnenju komisije nagrado pridobil zaradi njegovih zaslug na glasbenem področju in skladanju glasbe, v ospredje katerega je postavil razumevanje med narodi in državljanske pravice temnopoltih ljudi v ZDA.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Umrla najstarejša zemljanka
04. 11. 2000 00.00
Eva Morris, najstarejša zemljanka, ki je pripisovala svojo dolgoživost uživanju viskija in kuhane čebule, je le šest dni pred svojim 115. rojstnim dnem umrla v spanju v domu za ostarele v angleškem mestu Stone. Sem ter tja si je sicer rada prižgala cigareto, rada pa je tudi kolesarila. Marca so jo v Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za najstarejšo živečo zemljanko. Po navedbah njenih negovalcev naj bi se še na predvečer smrti počutila dobro, bila naj bi povsem pri sebi. Ko so jo opomnili, da bo naslednji teden izpolnila 115 let, pa je le presenečeno odvrnila: "Oh, a res?"
Slovesnost Slovenske skupnosti v Italiji
04. 11. 2000 00.00
V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je sinočij potekala slavnostna akademija ob 25-letnici ustanovitve stranke Slovenska skupnost (SSk), ki je edina slovenska politična stranka v Italiji. Slavnostni govornik je bil deželni tajnik stranke Andrej Berdon, člani SSk pa so na slovesnosti podelili priznanja stranke vsem dosedanjim tajnikom stranke in vsem še živim članom izvoljenega tajništva na prvem deželnem kongresu SSk v Devinu maja leta 1975.
Predlog zakona o italijanskem državljanstvu
28. 10. 2000 00.00
Podpredsednik italijanske poslanske zbornice Carlo Giovanardi (CCD) je v petek vložil predlog zakona, ki predvideva, da bi bili poslej do italijanskega državljanstva upravičeni tudi otroci italijanskih državljanov, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Na Hrvaškem in v Italiji živi veliko državljanov z dvojnim državljanstvom, njihovim otrokom pa sedanja italijanska zakonodaja ne omogoča pridobitve italijanskega državljanstva.
Odprli festival slovenske animacije
21. 10. 2000 00.00
Mesto Izola je gostitelj in prireditelj prvega festivala slovenske animacije, ki ga je včeraj v izolskem kinu Odeon svečano odprla izolska županja Breda Pečan in ob tem povedala, da bo festival, ki je zasnovan bienalno, dosegel svoj namen, ko bo slovenska produkcija animiranih filmov narasla do take mere, da bo festival lahko postal vsakoleten dogodek.
Andrzej Wajda cenzuriral svoj film
11. 10. 2000 00.00
Poljski režiser Andrzej Wajda, dobitnik oskarja za življenjsko delo, je cenzuriral svoj film Dežela velikih obljub iz leta 1975. Iz filma je izrezal več epizod, med drugim erotične prizore. Wajda (74) je v Varšavi predstavil novo različico svojega filma, ki je bil leta 1976 tudi nominiran za oskarja. "Obžalujem, ker je Wajda izrezal prizor orgije. Ta scena je namreč vstopila v zgodovino poljskega filma," je dejal Daniel Olbychski, eden od treh glavnih igralcev v filmu, ki je igral tudi v omenjenem prizoru. Wajda je za časnik Super Express dejal, da mu ta prizor "ni všeč". V času, ko je bil film posnet, je bilo potrebno za posnetek takšne scene "veliko poguma". "Šlo je za eno od oblik boja proti uradni cenzuri. Danes pa sem prepričan, da prizor ni prinesel ničesar novega. Današnja filmska podukcija je preplavljena z erotiko, zato ne vidim več potrebe po tem, da bi šokiral," je pojasnil Wajda. Kritiki so novo montažo soglasno pohvalili, saj sta med drugim izboljšana zvok in slika. Film je zato bolj zgoščen in "bolj prilagojen okusu občinstva," menijo kritiki.
Clinton bo obiskal Vietnam
15. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo novembra predvidoma odpotoval v Hanoi, so sinoči sporočili iz Bele hiše. Clinton bo Vietnam najverjetneje obiskal po letnem vrhu članic APEC, ki bo 15. in 16. novembra v Bruneju. Načrtovani Clintonov obisk v Vietnamu, ki bo prvi obisk kakega ameriškega predsednika po vojni v Vietnamu leta 1975, bo pomenil obnovitev vezi med nekdaj sovražnima državama.