1991
Rusi za uravnotežitev politične teže znotraj UNSCOM-a
06. 03. 1998 09.54
Rusija je predlagala generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu, naj za namestnika vodje Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM) Richarda Butlerja imenuje Rusa. S to pobudo, ki jo je ruski veleposlanik Sergej Lavrov v sredo poslal Kofiju Annanu, naj bi uravnotežili politično težo znotraj UNSCOM-a, katerega drugi človek je Američan Charles Duelfer. Generalni sekretar ZN na pobudo Moskve še ni odgovoril. Ob oblikovanju UNSCOM-a po Zalivski vojni aprila 1991 so določili, da ima komisija predsednika in podpredsednika; o imenovanju drugega podpredsednika bi moral po besedah zahodnega diplomata glasovati Varnostni svet, vendar pa ZDA tega verjetno ne bi podprle.
Eileen Collins bo prva ženska, ki bo poveljevala posadki raketoplana
05. 03. 1998 08.11
V Združenih državah Amerike bo prvikrat sedla za poveljniško krmilo vesoljskega raketoplana ženska, je poročala ameriška televizijska družba CNN. Ameriški predsednik Clinton naj bi, 5. marca oznanil, da bo podpolkovnica Eileen Collins, kot prva ženska poveljevala posadki raketoplana. Astronavtka je pri ameriški vesoljski agenciji NASI od leta 1990, leta 1991 pa so jo izbrali za astronavtko. Februarja 1995 in maja lani je poletela v vesolje kot prva pilotka raketoplana. Med njenim prvim poletom se je raketoplan (Discovery) približal ruski orbitalni znanstveni postaji Mir na približno 11 metrov, med njenim drugim obiskom orbite okoli Zemlje pa se je (Atlantis) s postajo združil.
Strokovnjaki EU in Slovenije o prostocarinskih prodajalnah
04. 03. 1998 16.07
V Bruslju bodo jutri o vprašanju prostocarinskih prodajaln v Sloveniji govorili izvedenci Evropske unije in Slovenije. Kot je po kooperacijskem odboru februarja letos v Bruslju pojasnil minister za evropske zadeve Igor Bavčar, pri prostocarinskih prodajalnah prihaja do razhajanja v vprašanju, ali se je Slovenija zavezala, da bo do srede letošnjega leta ukinila te prodajalne ali zgolj, da bo do julija sprejela ustrezne ukrepe za ta korak.
Francoski zunanji minister jutri na obisku v Sloveniji
26. 02. 1998 19.10
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine bo jutri odpotoval na obisk v Slovenijo, je sporočilo francosko zunanje ministrstvo.
Islandija podpira morebitno operacijo ZDA v Iraku
17. 02. 1998 12.56
Poveljnik ameriških sil v Evropi general Wesley Clark je v okviru obiska na Islandiji zatrdil, da je islandska vlada zagotovila popolno podporo ob morebitni ameriški vojaški akciji v Iraku.
Bahrejn nasprotuje napadu na Irak
17. 02. 1998 09.40
Bahrejn se je danes priključil ostalim državam v Perzijskem zalivu, ki nasprotujejo vojaškemu napadu na Irak ter se zavzemajo za diplomatsko rešitev iraške krize. Bahrejnski prestolonaslednik princ šejk Hamad bin Isa al-Halifa je za domačo tiskovno agencijo Gulf News Agency izjavil, da bi morali dati prednost diplomaciji in mirni rešitvi krize, ne glede na to, kako težko bo to doseči. Izrazil je bojazen, da bi druga alternativa pomenila katastrofo za to območje, arabski svet in Bližnji vzhod. Po njegovem mnenju so razmere zdaj drugačne kot so bile leta 1991 v času iraške invazije na Kuvajt.
Moskva vnovič opozarja pred napadom na Irak
10. 02. 1998 17.38
Rusko zunanje ministrstvo je Washington danes opozorilo na morebitne posledice letalskih napadov na Irak, če bi zadeli skladišča orožja za množično uničevanje. Tiskovni predstavnik Genadij Tarasov je obenem ponovil, da Rusija kategorično zavrača uporabo sile proti Iraku.*** Iz vojaškega oporišča Incirlik na jugu Turčije pa medtem poročajo o povečani aktivnosti. Tam so nameščena ameriška in britanska letala v okviru misije za nadzor prepovedi letalskih poletov nad Irakom, ki je v veljavi od leta 1991. Iz oporišča je poletelo večje število bojnih letal, eno izvidniško letalo in letala za motenje radarskih sistemov. Južnoafriška republika pa je ZDA pozvala, naj pri reševanju iraške krize dajo prednost razumu in uporabi diplomacije. Kot je opozorilo južnoafriško zunanje ministrstvo, bodo v primeru bombnega napada žrtve civilisti in ne Sadam Husein.
V vodah Zaliva zdaj štiri letalonosilke
06. 02. 1998 10.51
Pentagon je v četrtek sklenil, da v Zaliv pošlje štiri amfibijska plovila in okoli 2000 marincev. Omenjena polvila so bila doslej v Sredozemlju. Medtem je ameriška letalonosilka Independence s 50 bojnimi letali na krovu že priplula v Perzijski zaliv. Prvič po zalivski vojni v letu 1991 so v vodah Zaliva zdaj štiri letalonosilke. Poleg letalonosilke Independence sta tam še letalonosilki Nimitz in George Washington, iz Velike Britanije pa letalonosilka Invincible. Po prvotnih načrtih naj bi Independence zamenjala Nimitz, vendar so se zaradi zaostrovanja iraške krize odločili, da tudi Nimitz ostane v Zalivu.
Na Madžarskem vse manj navdušenja nad zakonom
30. 01. 1998 08.28
Zadnji statistični podatki kažejo, da se vse manj mladih Madžarov navdušuje nad poroko. V obdobju med leti 1991 in 1996 se je število samskih ljudi starih med 25 in 29 let povečalo za desetino, kar strokovnjaki pojasnjujejo z dejstvom da se mladi danes kasneje finančno osamosvojijo.
Jutri Schuessel in Zernatto v Ljubljani; Drnovšek v Davos
29. 01. 1998 14.17
Na enodnevni obisk v Slovenijo bosta jutri prispela avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel in koroški deželni glavar Christof Zernatto. Po dopoldanskih pogovorih - v premierovem uradu pravijo, da bodo namenjeni skupni kandidaturi za olimpijske igre leta 2006 -, bosta premier Janez Drnovšek in zunanji minister Schuessel dala izjavi za javnost.
Tamilski uporniki krivi za umor Rajiva Ghandija
28. 01. 1998 09.56
Šrilanške tamilske upornike so danes na sodišču v Madrasu spoznali za krive umora nekdanjega indijskega premiera Rajiva Ghandija, ki je bil ubit v atentatu leta 1991, je sporočil nek policijski uradnik.
V Sloveniji je 70 000 ljudi brez državljanstva
27. 01. 1998 17.28
Helsinški monitor Slovenije (HMS) ugotavlja, da je problem državljanstva v Sloveniji večji, kot zatrjuje notranje ministrstvo, saj je po njihovih ocenah v Sloveniji brez državljanstva približno 70.000 ljudi, je novinarjem zatrdila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Vlada bi morala te primere takoj rešiti, še posebej 7.000 do 10.000 najnujnejših. HMS je do tako visoke številke prišel po pregledu poročila komisariata ZN za begunce in podatkov statističnega urada. Miklavčičeva je predstavila podatke iz poročila komisariata, v katerem je razvidno, da je bilo leta 1991 med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije blizu 240.000 prebivalcev, ki niso bili Slovenci, 170.000 od 174.000, ki so za državljanstvo zaprosili, pa so ga tudi dobili.
Posmrtni ostanki iz Jekaterinburga pripadajo rodbini Romanov
27. 01. 1998 10.54
Posmrtni ostanki, izkopani leta 1991 v Jekaterinburgu, dejansko pripadajo ruskemu carju Nikolaju II. in članom njegove družine, ki so jih leta 1918 usmrtili boljševiki, je danes sporočila uradna komisija ruskih strokovnjakov in tako v celoti potrdila rezultate raziskave, opravljene leta 1993.
Hrvaška danes prevzame vzhodno Slavonijo
15. 01. 1998 10.02
Hrvaška bo danes ponovno prevzela nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo leta 1993 zavzeli Srbi. Združeni narodi bodo po dveletnem mandatu s tega območja odpoklicali še zadnjih 800 sodelavcev, s čemer bo pretežno s Srbi naseljena regija prišla pod vlado v Zagrebu. Številni Hrvati so po srbskem zavzetju leta 1991 pobegnili iz Vzhodne Slavonije. Na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja iz leta 1992 so na omenjenem ozemlju nastanili enote ZN. Daytonski mirovni sporazum predvideva vrnitev vzhodne Slavonije hrvaški strani.
Jacques Santer februarja na turnejo po Bližnjem Vzhodu
12. 01. 1998 12.25
Predsednik Evropske komisije Jacques Santer bo februarja odpotoval na enotedensko turnejo po Bližnjem Vzhodu, se je danes izvedelo iz diplomatskih virov v Bejrutu.
Leto 1997 izredno skromno z naravnimi nesrečami
31. 12. 1997 08.29
Leto 1997 je bilo s 13.000 smrtnimi žrtvami in dobrimi 30 milijardami ameriških dolarjev skupne škode izredno skromno z naravnimi nesrečami, ugotavlja nemška pozavarovalnica Munchener RuckversicherungsGesellschaft, največja zavarovalnica za zavarovalnice na svetu. Vendar pa se utegne spričo podnebnih razmer število naravnih nesreč v prihodnjih letih povečevati, opozarja zavarovalnica v letnem poročilu.
Madžarska bo Cerkvi vrnila premoženje
30. 12. 1997 16.37
Madžarska bo do leta 2011 uredila lastniške pravice kakih 3000 nepremičnin nekdanjega cerkvenega premoženja. Katoliška cerkev je že sestavila seznam svojih zahtev v blagu, denarju ali stalni anuiteti. Kalvinistična, luteranska, baptistična in srbska pravoslavna cerkev ter judovska skupnost imajo od začetka veljave svežnja zakonov v januarju na voljo 180 dni, da prav tako predložijo seznam vseh nepremičnin, ki jih želijo dobiti nazaj, je za madžarsko tiskovno agencijo MTI izjavil državni sekretar Ivan Platthy.
Novoletna čestitka po 6 letih pri naslovniku
28. 12. 1997 11.32
Neka novoletna čestitka je potrebovala kar šest let, da je iz Kronacha na zgornjem Bavarskem prispela v dvanajst kilometrov oddaljeni Mitwitz. 20. decembra 1991 ob 18. uri so sorodniki Norberta Konradija "na pot" poslali novoletno čestitko, ki je letos brez znamke prispela na naslov v Mitwitz, gospa Ruth Konradi pa bi morala celo doplačati za poštnino. Vrednost znamke pred šestimi leti je bila namreč 60 pfeningov, medtem pa je narasla na eno marko. Nemška pošta AG se je izkazala z velikodušnostjo in ni zahtevala doplačila, saj je krivca za zakasnitev videla v lastnih vrstah.
Albanski predsednik pozval stranke k sprejetju ustave
27. 12. 1997 13.29
Albanski predsednik Rexhep Meidani je politične stranke v državi pozval, naj sprejmejo novo ustavo. Meidani je prihodnje leto označil za "leto ustave" za Albanijo. "Sprejetje nove ustave je največja in najpomembnejša naloga države", je povedal predsednik v svoji izjavi.
Sedma obletnica plebiscita in dan slovenske samostojnosti
26. 12. 1997 11.21
V Sloveniji danes v spomin na 26. december 1990, ko so uradno razglasili rezultate plebiscita, na katerem so se volilci odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, praznujemo dan samostojnosti. Plebiscita, ki je bil 23. decembra 1990, se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno državo pa jih je glasovalo 88,2 odstotka.
Iz Pentagonale v Srednjeevropsko pobudo
27. 11. 1997 11.51
V Sarajevu bo v petek in v soboto potekalo srečanje predsednikov vlad Srednjeevropske pobude - integracije, ki šteje 16 članic, letos pa ji predseduje Bosna in Hercegovina.
Brazilija zaslužila 23.7 milijarde dolarjev s privatizacijo
21. 11. 1997 10.20
Država in brazilske pokrajine so s prodajo deleža energetskega podjetja Enersul letošnje prihodke iz naslova privatizacije državnih podjetij povečale na 23,7 milijarde ameriških dolarjev. Brazilija je letos iz naslova privatizacije zabeležila precej višje prihodke kot v obdobju med letoma 1991 in 1996, ko so v zasebne roke prešla državna podjetja v skupni vrednosti 20,4 milijarde dolarjev. Nadzor nad 76,53-odstotnim deležem delnic Enersula si je sredi tega tedna zagotovilo brazilsko energetsko podjetje Escelsa, ki z električno energijo oskrbuje približno 470.000 odjemalcev v zvezni državi Mato Grosso do Sul.
Za modernizacijo romunske infrastrukture 75 milijonov ekujev
19. 11. 1997 09.18
Evropska investicijska banka bo namenila 75 milijonov ekujev posojila za obnovo telekomunikacijskega omrežja v Romuniji in mestnega sistema ogrevanja v Bukarešti. 40 milijonov ekujev je namenjenih za pomoč pri nakupu moderne telekomunikacijske opreme, 35 milijonov pa za obnovo distribucijskega omrežja ogrevalnega sistema v prestolnici. Od leta 1991 je EIB za različne projekte v Romuniji skupaj namenila 570 milijonov ekujev.
Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka
13. 11. 1997 00.00
Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.