1995

Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu

13. 08. 2000 00.00

V Grožnjanu bodo v petek, 18. avgusta, odprli razstavo Slovenski umetniki 35 let v Grožnjanu. Z razstavo slovenskih likovnih umetnikov želijo Grožnjanci, domačini, umetniki in kulturniki, zaznamovati pionirsko navzočnost v novodobnem Grožnjanu - mestu umetnikov. Ob razstavi v Umetniški galeriji bo izšla tudi publikacija Grožnjanska kronika, Slovenci v mestu umetnikov 1965-1995. Razstava bo odprta do 31. avgusta.

Prevetritev vojaške politike

12. 08. 2000 00.00

Na obrambnem ministrstvu so takoj po prevzemu oblasti napovedali temeljito prevetritev vojaške politike prejšnje oblasti, predvsem nabave orožja, za katere je bilo po zakonu o temeljnih razvojnih programih namenjeno več kot milijardo nemških mark. Delo prejšnje oblasti naj bi bilo po njihovi preiskavi neodgovorno, denar pa razdeljen nestrokovno. Od leta 1995, ko je minister postal Jelko Kacin, pa do danes, so porabili skoraj dve tretjini denarja, ki je bil po zakonu o temeljnih razvojnih programih vojske namenjen posodobitvi naših oboroženih sil. Sporna je po navedbah državnega sekretarja in ministra delitev denarja med rodovi vojske. Večino denarja, skoraj 76 odstotkov, ga je bilo namenjeno za letalstvo, protiletalsko obrambo in artilerijo. Problematičen je delež nabav iz držav članic Nata. Kljub temu, da si naša država želi v Nato, je delež opreme kupljene v državah članicah zanemarljiv. Janša pod vprašaj postavlja tudi smotrnost nekaterih razvojnih programov, denimo posodobitev starejših tankov Slovenske vojske. Kljub temu, da je velik del še ostalega razvojnega denarja dejansko že oddan, nameravajo s prerazporeditvami do leta 2003 preostali denar uporabiti čimbolj racionalno. V programu oboroževanja slovenske vojske je bilo torej veliko nepravilnosti, ki so zdaj tudi uradno potrjene. Toda o sumih, da davkoplačevalskega denarja za orožje ne trošijo racionalno, se je v preteklih letih že govorilo, tudi v medijih, pa se kljub temu do danes ni zgodilo nič, da bi bili nakupi orožja transparentnejši.

Reformna stranka razpadla na dva dela

11. 08. 2000 00.00

Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.

Zbor Coral Brasilia nocoj na gradu Podsreda

11. 08. 2000 00.00

Na gradu Podsreda bo drevi ob 20. uri še drugi koncert državnega brazilskega zbora Coral Brasilia pod vodstvom dirigentke Elene Herrera. Brazilski pevci v Sloveniji gostujejo v okviru zborovske prireditve Srečanja v Ljubljani in na povabilo akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Repertoar zbora Coral Brasilia obsega klasična zborovska dela od renesanse do moderne, glasbo brazilskih skladateljev in ljudske pesmi. Vodja zbora je maestro de Paula, za vsak projekt pa najamejo novega dirigenta.

Diskografski monopolisti na zatožni klopi

11. 08. 2000 00.00

Največje svetovne diskografske hiše - Sony Music, BMG Music, Warner Music, Universal Music in EMI - so se v ZDA znova znašle na zatožni klopi. Pritožba, ki jo je na sodišču v New Yorku vložilo 28 ameriških zveznih držav, diskografske hiše bremeni tihega dogovora o enotnih cenah za ameriški trg. Diskografske hiše naj bi trgovcem na drobno predpisale določene cene in jim v zameno za to ponudile pomoč pri oglaševanju. Če se jim je kakšen trgovec poskusil upreti, je to drago plačal pri uveljavljanju na izjemno konkurenčnem trgu. Diskografske hiše naj bi z omenjeno politiko začele v letih 1995 in 1996, da bi napravile konec konkurenčnim trgovcem, zaradi katerih se je cena kompaktnih plošč spustila tudi pod deset dolarjev. Pet vodilnih diskografskih hiš naj bi sicer v ZDA obvladovalo 85 odstotkov trga, kjer se letno obrne 15 milijard dolarjev. Tožbo proti diskografskim hišam je sicer letos že vložila zvezna komisija za ameriški trg, proces pa se je končal s sporazumom, v skladu s katerim naj bi diskografske hiše prenehale z omenjeno politiko.

Alan Jackson in žena Denise zopet skupaj

10. 08. 2000 00.00

Country pevec Alan Jackson in njegova žena Denise sta po petih mesecih življenja narazen zopet par. Alan in Denise sta bila po 18 letih poroke naveličana, zato sta se raje razšla.

Velik turističen obisk v New Yorku

09. 08. 2000 00.00

New York je lani obiskalo 36,7 milijona turistov, je nedavno objavil tamkajšnji turistični urad. Število obiskovalcev se je od leta 1998 povečalo za 11 odstotkov, od leta 1995 pa za 28 odstotkov. Letos pričakujejo najmanj 38,4 milijona obiskovalcev. Zmanjšana stopnja kriminala je vzrok za povečanje števila družin, ki obiščejo New York. Župan mesta Rudolph Giuliani je dejal, da ima tolikšen turističen obisk pozitivne in negativne strani. Dobre strani so veliko število novih delovnih mest in velik priliv denarja, slaba stran pa preobljudenost in velika gneča, je dodal župan.

Slovesnosti na Hrvaškem

06. 08. 2000 08.58

V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.

Slovesnosti na Hrvaškem

06. 08. 2000 00.00

V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.

General Krstić obtožil Mladića

04. 08. 2000 19.25

Srbski general iz BiH Radislav Krstić je med zaslišanjem, ki so ga posneli februarja letos in ki so ga danes predvajali na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića za pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Mladič je odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Srebrenici; vodil je napad na mesto, osebno pa je poveljeval tudi vojakom, ki so prebivalce Srebrenice poslali na avtobuse in jih nato pobili, je na vprašanje o Mladićevi vlogi v pokolu zatrdil Krstič.

Oscar Peterson bo prejel nagrado UNESCO

04. 08. 2000 12.50

Kanadski jazz glasbenik Oscar Peterson bo prejel letošnjo glasbeno nagrado Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Mednarodni glasbeni svet organizacije bo nagrado Petersonu poklonil za njegova prizadevanja na področju glasbe, miru, sporazumevanja med narodi in zahtev po mednarodnem sodelovanju. Petersonu bodo nagrado v višini 5000 mark podelili 10. novembra v aachenski mestni hiši. 84-letni glasbenik si je na mednarodnih odrih ime ustvaril kot solist ter kot član in ustanovitelj Oscar Peterson-Trio. Petersona je poleg tega možno slišati na več kot 500 nosilcih zvoka, med drugim v sodelovanju z velikimi imeni jazza, kot so Dizzy Gillespie, Ella Fitzgerald, Count Basie, Louis Armstrong in Charlie Parker. Glasbeno nagrado UNESCO podeljuje od leta 1975, od leta 1995 pa jo podeljujejo v nemškem Aachnu.

Razstava risb Sonce miru 2000

04. 08. 2000 12.18

V galeriji goriškega kulturnega doma bodo v okviru akcije Sonce miru 2000 ves avgust na ogled risbe mladih goriških likovnikov, ki so pod okriljem slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice ustvarjali na ex-temporu z istim naslovom. Akcijo je sprožila kulturna zadruga Maja leta 1995 ob 50-letnici eksplozije prve atomske bombe. Tudi letošnja manifestacija želi ohraniti spomin na 6. in 9. avgust, ko sta pred 55 leti nad japonskima mestoma Hirošima in Nagasaki ''zacveteli'' atomski bombi. Pobuda zadruge Maja obenem sodi v okvir mirovnih in solidarnostnih akcij, ki skozi vse leto potekajo v goriškem kulturnem domu.

Likovna kolonija Umetniki za Karitas

04. 08. 2000 12.06

Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino bo med 21. in 26. avgustom potekala že šesta likovna kolonija Umetniki za Karitas. Kolonija vsako leto poteka na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko jo vodi Jožica Ličen iz Ajdovščine, pritegne pa uveljavljene likovne umetnike. Ustvarjena umetniška dela bodo ponudili naprodaj, izkupiček pa bo letos namenjen dijaškemu domu v Vipavi.

Ansambel Omnia na poletnem festivalu

02. 08. 2000 16.52

Na nocojšnjem koncertu mednarodnega poletnega festivala na Ljubljanskem gradu se bo predstavil ansambel Omnia. Ob sopranistki Elaine Ortiz Arandes bodo nastopili še Stefan Gerlinghaus, violončelo; Harald Knauss, kitara; Guenther Schulz, tolkala.

Preiskava proti generalu Stipetiću

02. 08. 2000 16.05

Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.

O izvoru 1,5 milijona mark

02. 08. 2000 10.12

Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.

O izvoru milijona in pol mark

01. 08. 2000 18.48

Delovna skupina, ki je raziskovala izvor približno milijona in pol nemških mark, ki so jih pred dobrim mesecem dni našli v blagajni uprave kriminalistične policije, ni ugotovila, da bi bil najdeni denar pridobljen z nezakonitim delovanjem policije, ali da bi kdo na ta način pridobil protipravno premoženjsko korist, je na novinarski konferenci dejal generalni direktor policije Marko Pogorevc. Po njegovem pa obstajajo razlogi za sum, da so bile storjene nepravilnosti v zvezi s hrambo denarja in neurejeno finančno dokumentacijo, za kar je po Pogorevčevih besedah možnost za kazenski pregon že zastarala, v skladu z zakonom pa je policija okrožnemu državnemu tožilcu v Ljubljani poslala poročilo o izsledkih preiskave.

Karadžiča pestijo hude psihične težave

29. 07. 2000 21.43

Nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžiča pestijo hude psihične težave, danes piše sarajevski časnik Večernje Novine. Karadžič naj bi imel napade panike in naj bi bil obseden s svojo varnostjo, vse manj pa naj bi zaupal tudi svojim sodelavcem, pojasnjuje časnik, ki se pri tem sklicuje na zahodne diplomatske vire. Voditelj bosanskih Srbov naj bi se sicer že med vojno v BiH v letih od 1992 do 1995 ubadal z nihanjem razpoloženja, nočnimi morami in nespečnostjo. Prijatelji so mu svetovali, naj se zateče k plastični operaciji in tako spremeni videz, še zatrjujejo Večernje Novine, ki svojim bralcem na risbah predlagajo tudi sedem Karadžičevih preobrazb.

Termoelektrarna Šoštanj je prejela certifikat

29. 07. 2000 14.38

<A HREF=http://www.te-sostanj.si/ target=_blank> Termoelektrarna Šoštanj </A>(TE Šoštanj) je danes dobila certifikat ISO 9001 za področje proizvodnje električne in toplotne energije. Elektrarna, ki proizvede približno tretjino električne energije v Sloveniji, je s pridobitvijo certifikata nadgradila svoja ekološka in tehnološka prizadevanja, ki pa še niso končana. V okviru ekološkega programa poteka gradnja razžveplalne naprave na največjem bloku, bloku pet, ki bo predvidoma začela poskusno delovati konec letošnjega leta ter bistveno zmanjšala emisije žveplovega dioksida. V podjetju pa končujejo tudi tehnološko obnovo, s katero podaljšujejo življenjsko dobo naprav.

OECD povabil k pridružitvi Slovaško

28. 07. 2000 18.07

Svet Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je na današnji seji povabil Slovaško, da se kot trideseta država članica pridruži organizaciji, so sporočili s sedeža OECD v Parizu.Generalni sekretar OECD Donald Johnston je ob tem čestital slovaški vladi za uspešno uvajanje obširnega programa gospodarskih reform in izrazil upanje, da bodo te spremembe pripomogle k razvoju in zvišanju standarda prebivalcev na Slovaškem. Datuma podpisa pridružitvenega sporazuma še niso sporočili, do tedaj pa bo Slovaška z organi OECD sodelovala kot opazovalka. Slovaška je še zadnja država, ki so jo v OECD povabili v okviru programa Partnerice v prehodu, v katerem so sicer poleg Slovaške sodelovale še Madžarska, Poljska in Češka. Slovaške v OECD niso povabili v istem obdobju kot Češko - ta se je organizaciji pridružila leta 1995 - zaradi tedanjih političnih razmer na Slovaškem.

Skupščina delničarjev Pivovarne Union

25. 07. 2000 17.06

Delničarji Pivovarne Union so na današnji skupščini potrdili letno poročilo za leto 1999 in predlog o delitvi dobička ter imenovali revizorja za leto 2000 in nov nadzorni svet. Od dobička iz leta 1999 v višini 1,219 milijarde tolarjev bodo polovico razporedili v rezerve družbe, polovica pa bo ostala nerazporejena. Za dividende bodo iz nerazporejenega revaloriziranega dobička iz let 1995 in 1996 v znesku 722,8 milijona tolarjev za dividende namenili 451,1 milijona tolarjev oz. 1000 tolarjev na delnico, za nagrade članom uprave in nadzornega sveta 35,7 milijonov tolarjev, preostalih 236 milijonov tolarjev pa bo ostalo nerazporejenih.

MSN na prvem mestu

25. 07. 2000 16.33

V juniju 2000 je Microsoftova internet storitev MSN (Microsoft Network) z 201 milijonom različnih uporabnikov na mesec postala najbolj priljubljena spletna destinacija na svetu ter po številu uporabnikov prehitela tudi AOL in Yahoo!.

Ukradene umetnine vrnili Grčiji

25. 07. 2000 12.05

Več kot 30 umetnin, ki naj bi jih neki tihotapec pred petimi leti ukradel v Grčiji in pretihotapil v Avstralijo, so vrnili Grčiji, so povedali na grškem kulturnem ministrstvu. Gre za ročno izdelano orodje, ki večinoma izvira iz obdobja od 6. stoletja pred našim štetjem do rimskega obdobja. Umetnine so leta 1994 ukradli iz nekega skladišča, kjer so jih shranili, potem ko so jih izkopali med gradnjo atenske podzemne železnice, so še pojasnili v kulturnem ministrstvu. Umetnine so zaplenili leta 1995 po aretaciji avstralskega Grka Panagiotisa Pilarinosa, ki naj bi predmete pretihotapil iz Grčije v Avstralijo. Gre za 33 umetnin, predvsem amfore in posode za vino, med njimi pa sta tudi ikoni iz bizantinskega obdobja.

Umrl francoski režiser Claude Sautet

24. 07. 2000 20.02

V 76-letu starosti je v soboto zaradi raka na jetrih umrl francoski filmski režiser Claude Sautet. Režiser, ki se je rodil 23. februarja 1924 v pariškem predmestju Montrouge, je v 45-letni karieri posnel več kot 30 filmov, s katerimi je zaslovel predvsem kot odličen poznavalec navad francoskega meščanskega razreda.

Umrl je Dušan Povh

19. 07. 2000 13.56

V 80-tem letu starosti je preminil filmski režiser, scenarist, montažer in soustanovitelj Viba filma Dušan Povh. Zrežiral in večinoma po lastnih scenarijih je posnel več kot dva ducata kratkih, dokumentarnih, igranih, reklamnih, lutkovnih in športnih filmov, kot direktor filma in montažer pa je sodeloval še pri celi vrsti celovečernih in kratkih filmov. Njegove filme so videli na festivalih v Oberhausnu, Beogradu, Moskvi, Leipzigu, Cortini D'Ampezzo, Portorožu. Na 7. festivalu jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma leta 1960 v Beogradu je prejel prvo nagrado za režijo filma Trije spomeniki, leta 1976 pa na 23. izdaji tega festivala prvo nagrado za režijo filma Kamnik in njegova industrija. Za TV-nadaljevanko z zgodbami o akcijah Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v okupirani Ljubljani je leta 1973 prejel nagrado Prešernovega sklada. Predvsem športni filmi so mu leta 1986 prinesli Bloudkovo nagrado. Leta 1995 so na 4. slovenskem filmskem maratonu v Portorožu Dušanu Povhu izročili nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.

Končno poročilo o Dadasu jeseni

19. 07. 2000 12.49

Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 in o uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v obdobju 1995-1997 se je danes sestala na seji posvetovalne narave. Kot je za STA povedal predsednik komisije Jožef Zimšek, naj bi osnovno oz. predhodno poročilo oblikovali v roku desetih dni, vsekakor pa pred začetkom parlamentarnih počitnic.

Nadaljevanje izredne seje DZ

19. 07. 2000 07.24

Državni zbor danes nadaljuje izredno sejo in hitro zakonodajno obravnavo zakona o mladinskih svetih, nato pa naj bi prešel na skrajšani postopek pri obravnavi novele zakona o političnih strankah ter odločanje o predlogu obvezne razlage prvega stavka 27. člena zakona o denacionalizaciji ter hitro obravnavo zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina.

Prihodnji teden v DZ

16. 07. 2000 11.13

Prihodnji teden bo DZ v torek popoldan nadaljeval izredno zasedanje, na katerem mu ostaja še nekaj več kot 40 zadev z dnevnega reda, DS pa naj bi začel novo sejo, pred tem pa dokončal pred časom zaradi obstrukcije prekinjeno zasedanje, na katerem naj bi svetniki odločali o sprejemu protestne izjave zaradi domnevno spornih izjav ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franceta Rodeta ob obletnici spravne maše v Kočevskem Rogu.

Vlada prekinila pogodbo s CRJMMK

14. 07. 2000 19.12

Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede (FDV) je danes od ministrstva za znanost in tehnologijo in urada vlade za informiranje prejel obvestilo, da odstopata od pogodbe z omenjenim centrom, ki so jo podpisali 27. junija letos, ko je bil na osnovi javnega razpisa in po opravljenem izbirnem postopku sprejet projekt centra pod vodstvom Nika Toša. Od pogodbe odstopajo z utemeljitvijo, da ''v skladu z novimi usmeritvami vlade ne potrebujejo raziskav, ki so predmet sklenjene pogodbe'', so sporočili s FDV.

Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil

12. 07. 2000 13.51

Komisija DZ o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu marca 1996 in o uresničevanju zakonskih nalog Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v obdobju 1995-1997 je danes obravnavala mnenje izvedenca Ekonomske fakultete in mu postavila več vprašanj. Po besedah predsednika komisije Jožefa Zimška (LDS) izvedeniško mnenje odgovarja na vsa zastavljena vprašanja o ekonomski upravičenosti in daje neko osnovo na podlagi katere bi komisija lahko prišla do končnega mnenja oz. poročila. ''Čeprav je ta tematika zelo obsežna, ne smemo pozabiti, da je bil trg vrednostnih papirjev do leta 1994 nenadzorovan, kasnejša zakonska osnova pa v naslednjem letu, dveh še ni opravljala funkcije, ki bi jo morala,'' ob tem dodaja Zimšek.