1995
Nasprotniki pravice do splava izgubili ''internet'' tožbo
03. 02. 1999 10.06
Zvezna porota na sodišču v Portlandu je prizadejala težak udarec nestrpnežem, ki nasprotujejo pravici do umetne prekinitve nosečnosti. Tožba je bila vložena proti 14 osebam, ki so na posebni spletni strani z imenom ''Nuremberški dosjeji'' imena zdravnikov in posredno vzpodbujali napade nanje.
''Manj znani'' Berbuč v ljubljanski Mestni galeriji
01. 02. 1999 13.56
V ljubljanski Mestni galeriji bodo nocoj odprli razstavo slik iz polstoletnega opusa Milana Berbuča (1920-1995). Slike so izbrali iz posmrtne retrospektive, ki jo je lani v Zagrebu pripravilo Hrvaško društvo likovnih umetnikov.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Pariška stoletna otroška razstava Narisal sem vojno
29. 01. 1999 17.21
Na sedežu organizacije Unesco v Parizu je do 10. februarja na ogled razstava ''Narisal sem vojno'' 200 risb otrok iz dvajsetih držav, prič vojn, ki so zaznamovale obdobje 1990-1995. Kot pravijo v Unescu, so otroci narisali žalostno podobo človeške norosti. Risbe so izbrali iz zbirke Alfreda in Francoise Brauner, ki sta življenje posvetila zdravljenju posledic najhujšega vojnega nasilja na otroke. Na razstavi, pripravljeni ob podpori programa Unesca za kulturo in mir v sodelovanju z Mednarodnim otroškim in družinskim centrom, Mirovniško šolo v Grenoblu, združenjem praktičnih raziskav za otroke in Mednarodnim otroškim mirovnim centrom, kaže otroške risbe prve svetovne vojne, bojev v Čečeniji in nekdanji Jugoslaviji, burske, španske in vietnamske vojne, risbe nacističnih koncentracijskih taborišč in eksplozije atomske bombe nad Hirošimo.
Kneset sprejel zakon o Golanski planoti in v Jeruzalemu
26. 01. 1999 17.11
Izraelski parlament je danes sprejel predlog zakona, ki bo oteževal vračanje Golanske planote Siriji in vzhodnega Jeruzalema Palestincem.
Predavanje o kanadski umetnosti
26. 01. 1999 16.37
V Moderni galeriji bo v sredo, 27. januarja, ob 12. uri kustosinja za sodobno umetnost v kanadski Narodni galeriji (National Gallery) Diana Nemiroff predavala na temo Kanadska umetnost danes: onkraj narodne identitete. Osredotočila se bo na vpliv novih tehnologij na izginjajoče krajine kot ikone narodne identitete.
Slovenija ima premalo neposrednih tujih naložb
26. 01. 1999 14.20
Po ocenah Svetovne banke bi po ekonomskih razmerah Slovenija lahko imela od tri- do petkrat več neposrednih tujih naložb (NTN). V zadnjih treh letih so te dosegle komaj odstotek bruto domačega proizvoda.
Nobelovec Garcia Marquez: Clinton v aferi Lewinsky ohranil dostojanstvo
26. 01. 1999 08.37
Opravičljivo je, če ameriški predsednik Bill Clinton, ki je postal žrtev obsežne in čudne zarote, ni povedal vsega o svojem odnosu z Monico Lewinsky, je v nedavno objavljenem članku zapisal nobelov nagrajenec za literaturo Gabriel Garcia Marquez. 71-letni kolumbijski književnik se sprašuje, če je res pravično, da mora Clinton zapraviti svoje zgodovinsko poslanstvo, ker ni mogel najti varnega kraja za ljubljenje. Garcia Marquez, ki je Clintona prvič srečal na večerji na otoku Martha's Vineyard leta 1995, je še zapisal, da se je predsednik s škandalom soočil dostojanstveno.
Potres na Japonskem
24. 01. 1999 09.54
Ponoči so na območju japonskega otoka Kjušu zabeležili močan potresni sunek, so sporočili z Nacionalne mreže potresnih opazovalnic v Strasbourgu. Potres je imel moč 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici.
Newyorški živalski vrt na zatožni klopi
23. 01. 1999 11.27
Newyorški oče toži živalski vrt v Bronxu zaradi nemarnosti in zahteva milijon dolarjev odškodnine, ker je gorila iz kletke njegovemu fantku vrgla kamen v glavo, poroča Reuters.
Norveška izstrelila meteorološko raketo
22. 01. 1999 08.35
Na raziskovalni postaji Andoeya na severu Norveške so po nekajdnevni preložitvi zaradi slabega vremena danes v smeri proti otočju Spitsbergi uspešno izstrelili štiristopenjsko raketo na tekoče gorivo black brant XXII za raziskovanje polarnega sija.
Bill Clinton za pogodbo o prepovedi jedrskih snovi
21. 01. 1999 14.15
Ameriški predsednik Bill Clinton se je na današnji konferenci Združenih narodov o razorožitvi zavzel za čimprejšnjo sklenitev pogodbe o prepovedi fisijskih surovin za izdelavo jedrskega orožja.
Avstrija: Obtožnica proti domnevnemu pisemskemu teroristu
21. 01. 1999 11.18
Sodišče v Gradcu je danes objavila obtožnico proti 49-letnemu domnevnemu izdelovalcu pisemskih bomb Franzu Fuchsu.
Pariška nacionalna knjižnjica bo precej dražja
21. 01. 1999 10.22
Nova pariška nacionalna knjižnjica, več milijard vreden projekt preminulega nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, bo očitno še dražja, kot je kazalo sprva. Načrtovani stroški gradnje, ki znašajo okoli 2,4 milijarde mark, po trditvah finančnih revizorjev najbrž ne bodo zadostovali za celotno izpeljavo načrta. Še posebej pereče je vprašanje namestitve računalniškega sistema, ki naj bi po navedbah revizorjev zamujalo za najmanj pet let. Sicer knjižico postopoma odpirajo že od leta 1995, vendar pa so revizorji, ki so te dni poročilo o poteku gradnje knjižnice poslali Mitterandovemu nasledniku Jacquesu Chiracu, opozorili na ''številne anomalije in druge probleme tehnične narave''. Tudi letni stroški obratovanja kar za 300 milijonov mark presegajo načrtovane. Sicer je knjižnjica, ki nosi Mitterandovo ime, najdražji projekt nekdanjega francoskega predsednika, ki se je v obdobju svojega predsednikovanja v letih 1981 in 1995 v zgodovino zapisal tudi z gradnjo nove opere, piramide pred Louvrom in novim slavolokom zmage v sodobni pariški četrti La Defense.
Konec tedna dve premieri v Drami - Ives in Čehov
20. 01. 1999 13.09
Konec tedna bo ljubljanska Drama preverila ''bistvene programske in umetniške zmogljivosti'': na malem odru bo v petek, 22. januarja, med prvimi gledališči v Evropi uprizorila pet od skupno štirinajstih zgodb, ki jih je leta 1995 pod skupnim naslovom Zadet pravi čas objavil mladi ameriški pisec David Ives, na velikem odru pa nato v soboto Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova, po besedah ravnatelja Drame Janeza Pipana ''enega ključnih avtorjev 20. stoletja'', čigar besedila bodo preživela in nagovarjala tudi v novem stoletju. O obeh premierah je stekla beseda z vrsto njunih ustvarjalcev na čelu s Primožem Beblerjem, režiserjem Ivesa, ter Januszem Kico, ki se je prvič v karieri lotil Čehova.
V vesolju več galaksij, kot so mislili
11. 01. 1999 08.17
Po dognanjih astronomov, ki uporabljajo vesoljski teleskop Hubble, je v vesolju precej več galaksij, kot so mislili doslej. V vesolju naj bi bilo po ocenah ameriških astronomov vsaj kakih 125 milijard galaksij, sodeč po fotografijah zvezdnega neba, ki jih je posnel oktobra lani HST, ki na višini približno 600 km kroži okoli Zemlje. Doslej so astronomi po rezultatih podobnih fotografiranj iz leta 1995 ocenjevali, da je v vesolju vsega približno 80 milijard galaksij. Pri zadnjem fotografiranju so na Hubblu uporabljali nove pribore, ki jih teleskop prej ni imel. Pribore so dodali teleskopu med zadnjo vzdrževalno odpravo, ko je HST obiskal vesoljski raketoplan.
Alois Mock se umika iz politike
08. 01. 1999 14.27
Nekdanji podpredsednik avstrijske vlade in zunanji minister Alois Mock se je po nasvetu zdravnikov odločil za umik iz politike, da bi dal ''možnost'' mladim, je danes poročal avstrijski radio.
Član MOK zaslužil 60.000 dolarjev pri prodaji zemljišča
08. 01. 1999 10.58
Vrsta obtožb v korupcijskem škandalu okrog dodelitve zimskih olimpijskih iger ameriškem Salt Lake Cityju se nadaljuje. Vplivni član Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) iz Konga, Jean Claude Ganga, je leta 1995 pri prodaji zemljišča v Salt Lake Cityju zaslužil 60.000 dolarjev, je poročala ameriška televizija ESPN.
Kitajska dobila skrivne ameriške podatke
07. 01. 1999 17.02
Kitajska naj bi dobila skrivne informacije o načinu izdelave ameriških jedrskih glav, glavni osumljenec za to pa je ameriški znanstvenik, ki je delal za ameriško ministrstvo za energijo. FBI še vedno preučuje incident, ki se je zgodil sredi osemdesetih let v Narodnem laboratoriju v Los Alamosu in je bil odkrit šele leta 1995. Aretirali niso še nikogar, glavni osumljenci pa naj bi bili že umaknjeni iz pomembnih znanstvenih položajev.
Po dobrih tridesetih letih lani ceste terjale najmanjši krvni davek
07. 01. 1999 13.19
Na slovenskih cestah je lani ugasnilo 308 življenj, kar je po 36 letih drugo najmanjše število žrtev, ki so jih terjale ceste. Še manj usodne so bile ceste le leta 1963, ko je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 246 oseb, po tistem pa se je število mrtvih na cestah vrtoglavo vzpenjalo vse do leta 1995, ko je na cestah ugasnilo 415 življenj, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Winkler. Na področju varnosti v prometu je tako dosežen pozitiveni premik, saj se je v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej število žrtev zmanjšalo za 69, je dejal Winkler in dodal, da kljub tem spodbudnim podatkom s stanjem prometne varnosti v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj se Slovenija s 155 mrtvimi na milijon prebivalcev šele približuje srednjevarnim državam Evropske unije. Za zdaj ji je uspelo prehiteti le Portugalsko in Grčijo, v katerih je v zadnjih letih opazen rahel porast števila mrtvih na cestah.
V tekmovalnem programu Berlinala dve svetovni premieri iz Azije
07. 01. 1999 10.16
V tekmovalnem programu Mednarodnega filmskega festivala v Berlinu, ki bo potekal od 10. do 21. februarja, bosta tudi dva azijska filma, ki bosta na festivalu doživela svetovni premieri. Režiserka Ann Hui iz Hong Konga, ki je leta 1995 za Summer Now (Poletje zdaj) prejela srebrnega medveda, bo na 49. Berlinalu predstavila svoj najnovejši film z naslovom Qian Yan Wan Yu (Običajni junaki). Film prikazuje pretrese in občutja ljudi v Hong Kongu v 80. in 90. letih. Japonski režiser Jošimicu Morita pa se bo v glavnem tekmovalnem programu predstavil s psihološkim trilerjem Keiho Dai Sanjyukyu Jyo (Goli zakon). Poleg tega bodo v sekciji Panorama prikazali še tri azijske filme.
Japonski pustolovec na južnem polu na Silvestrovo
02. 01. 1999 10.54
Japonski pustolovec, ki se je sam s smučmi podal na Antarktiko, je na Slivestrovo prispel na južni pol, svoj dosežek pa je proslavil s člani ameriške baze na Antarktiki. Japonec Mitsuro Oba je leta 1997 postavil rekord, ko je postal prvi človek, ki je sam prehodil zamrznjeno Severno ledeno morje, leta 1995 pa je med neuspešnim poskusom, da bi prečkal Arktiko, zaradi ozeblin izgubil vse prste na nogi.
Letošnja inflacija rekordno nizka
30. 12. 1998 15.42
Inflacija se je v letu 1998, ko jo prvič merimo z rastjo cen življenjskih potrebščin, zaustavila na letni ravni 6,5 odstotka, kar je najnižje po osamosvojitvi Slovenije. Še leta 1992 je stopnja inflacije, takrat merjena v rasti drobnoprodajnih cen, znašala 92,9 odstotka.
V Kalabriji prijeli že od leta 1995 iskanega mafijca
30. 12. 1998 12.43
V Kalabriji na jugu Italije so v noči na sredo aretirali člana kalabrijske mafije Antonina Librija, ki so ga iskali že od leta 1995, je danes sporočila policija v mestu Reggio di Calabria.
V naravnih nesrečah po svetu letos umrlo 50.000 ljudi
29. 12. 1998 17.24
Letos je v potresih, poplavah, neurjih in drugih naravnih nesrečah po svetu izgubilo življenje več kot 50.000 ljudi, medtem ko je gospodarska škoda presegla 90 milijard dolarjev. Tako kaže pregled naravnih katastrof v iztekajočem se letu, ki ga je pripravila in danes objavila münchenska pozavarovalna družba.
Pašalić: Hrvaška bi lahko prekinila sodelovanje s Haagom
28. 12. 1998 16.21
Hrvaška bi lahko razmislila o nadaljnjem sodelovanju z mednarodnim vojaškim sodiščem v Haagu zaradi obtožb proti hrvaškim generalom, ki so sodelovali v vojni med letoma 1991 in 1995, ali sodelovanje celo prekinila, je v danes objavljenem pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list dejal tesni sodelavec hrvaškega predsednika Ivić Pašalić.
Francoski gledališki dokumentarec Rekvijem za Srebrenico
26. 12. 1998 12.06
Mladi francoski dramaturg in režiser Olivier Py bo januarja uprizoril gledališki dokumentarec Rekvijem za Srebrenico, v katerem bodo besedo dobile rešene ženske iz te muslimanske enklave, prizorišča enega najhujših pokolov v vojni v nekdanji Jugoslaviji. Srbska vojska Radovana Karadžića in njegovega vojaškega poveljnika Ratka Mladića je po zavzetju tega ''varnega območja Združenih narodov'' julija 1995 zajela in ubila več tisoč muslimanskih moških in fantov. Ženske, ki so morale oditi iz tega poslej srbskega mesta, tri leta kasneje še vedno zaman terjajo podatke o usodi bližnjih. Rekvijem za Srebrenico, napisan po pripovedih preživelih, zdravnikov in novinarjev ter po izjavah politikov, vojakov in zgodovinarjev, bodo v francoskem Orleansu igrali od 8. do 16. januarja, do 14. februarja pa bo gostoval še v Nanterru zahodno od Pariza.
Černomirdin ubranil vodilni položaj v svoji stranki
25. 12. 1998 12.00
Bivši ruski premier Viktor Černomirdin je v boju za oblast znotraj stranke Naš dom Rusija ubranil vodilni položaj in ostal predsednik stranke. Vodjo parlamentarne frakcije te stranke Aleksandra Šohina pa so sinoči razrešili s položaja. Šohin je napovedal izstop iz frakcije, je poročala tiskovna agencija Interfax.
Enote zveze NATO premestile Hrvaško policijo z mejnega območja
23. 12. 1998 12.19
Sile zveze NATO, ki skrbijo za ohranjanje miru v Bosni, so z mejnega območja premestile enote hrvaške policije. To so storile na povelje Zahodnega mirovnega poslanika za Bosno, španskega poslanika Carlosa Westendorpa. Enote SFOR so to akcijo izpeljale brez incidentov. Sporno ozemlje je sedaj pod upravo policije Muslimansko-hrvaške federacije. Ozemlje je leta 1995 zavzela hrvaška vojska v ofenzivi proti bosanskim Srbom. Hrvaške vojaške sile so se pozneje s tega ozemlja umaknile, nadzor pa je bil še vedno v rokah hrvaške policije.
Delničarji Telekoma Slovenije se sestali na prvi skupščini
22. 12. 1998 16.01
Na današnji prvi skupščini Telekoma Slovenije so prisotni delničarji potrdili skoraj vse predlagane sklepe uprave. Med drugim so tudi sprejeli sklep o razporeditvi dobička iz let 1995, 1996 in 1997, pri čemer bodo delničarji dobili iz dela dobička iz leta 1995 izplačanih 311 tolarjev dividende na delnico. Imenovali so tudi člane nadzornega sveta, ki bodo predstavljali kapital. Nadzorni svet se je takoj po skupščini sestal na svoji konstitutivni seji in za predsednika imenoval dr. Matijo Škofa, za podpredsednika pa Miloša Kovačiča.