19
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Bled znova gosti najvišje vodilne
20. 10. 2000 00.00
Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
Somalija ima spet vlado
20. 10. 2000 00.00
Somalski premier Ali Kalif Galaydh je danes po skoraj desetih letih v Mogadišu oblikoval prvo vlado. V kabinetu bo 23 ministrov, ki zastopajo različne somalske klane, je sporočil premier. Pred somalskim predsednikom Abdulkasimom Salat Hasanom je poleg premiera že priseglo tudi 13 ministrov. Podpredsednik vlade je postal Osman Jama Ali, obrambno ministrstvo je prevzel Abdullahi Baqor Musa, znan po imenu King Kong, notranje pa Ali Mahdi Mohamed.
Zahteva po zamenjavi generala Pavkovića
20. 10. 2000 00.00
Predsednik in podpredsednik Gibanja za demokratično Srbijo (PDS), Momčilo Perišić in Dragan Vukšić sta od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala, naj zamenja načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovića.
Nova letalska povezava z Madridom?
20. 10. 2000 00.00
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, predsednik uprave Adrie Airways Peter Grašek ter predstavniki španskega letalskega prevoznika Spanair so se danes v Portorožu sestali na drugem delovnem sestanku o možnostih vzpostavitve redne letalske povezave med Ljubljano in Madridom. "Obstajajo velike možnosti za vzpostavitev redne letalske linije. Ena od prednosti je tudi ta, da sta oba letalska prevoznika člana skupine Lufthansa," je po pogovorih povedal minister Razgoršek.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.
Geoplin terja državo
20. 10. 2000 00.00
Potem ko je Geoplin prejšnji petek na ljubljansko okrajno sodišče vložil nalog za izvršbo približno 25 odstotkov letos januarja pravnomočne sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila posledica neupravičenega vladnega zadrževanja cene zemeljskega plina v letu 1992, so se v podjetju danes odločili vnovčiti še 40 odstotkov zneska. Poleg 1,38 milijarde tolarjev tako Geoplin od države zahteva še 2,3 milijarde tolarjev. Drugega zahtevka ne bi vložili, če bi bil model oblikovanja povprečne prodajne cene zemeljskega plina iz transportnega omrežja, ki ga je včeraj sprejela vlada, za Geoplin ugoden. Vendar pa ni tako, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Geoplina Albin Rome. Model namreč ne bo dovoljeval takšne cene zemeljskega plina, ki bi pokrivala stroške.
Türk direktor Elektra Slovenije
19. 10. 2000 00.00
Vlada je imenovala novega direktorja Elektra Slovenije, dosedanjega vršilca dolžnosti dr. Vitoslava Türka. Türk je krmilo Elesa sicer prevzel že pred mesecem, ko je vlada razrešila prejšnjega vršilca dolžnosti Vekoslava Korošca.
Izidi in lestvice NHL
19. 10. 2000 00.00
Izidi včerajšnjih tekem in lestvice v severnoameriški hokejski ligi NHL.
Poharjeva optimistična pred prvenstvom
18. 10. 2000 00.00
Od 19. do 22. oktobra bo v športni hali Soča v Ljubljani potekalo osmo Mednarodno prvenstvo Slovenije 2000 v badmintonu. Turnir je eden izmed 17 tekmovanj evropske serije, točkuje pa se sedem najboljših uvrstitev. Nastopilo bo skoraj 100 igralcev iz 18 držav. Slovenci imajo visoke načrte.
Številne žrtve poplav v Italiji in Švici
18. 10. 2000 00.00
Razmere na poplavljenih območjih v Italiji in Švici se počasi umirjajo. Več tisoč reševalcev pa je včeraj odkrilo nova trupla. V poplavah, plazovih blata in pod ruševinami je doslej umrlo 28 ljudi, številne pa pogrešajo. Medtem so že začeli z odpravljanjem posledic poplav. V Švici je Rona znova dosegla normalni vodostaj, počasi pa se umirja tudi reka Pad v Italiji.
Železniška nesreča v Veliki Britaniji
17. 10. 2000 00.00
V bližini Hatfielda, približno 50 kilometrov severno od Londona, se je
Odprli sedmi slovenski festival znanosti
17. 10. 2000 00.00
V Cankarjevem domu so danes slovesno odprli sedmi slovenski festival znanosti, ki ga od 17. do 19. oktobra organizira Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Festival je posvečen spominu na vse velike slovenske vizionarje, raziskovalce in inovatorje 20. stoletja, glavna tema pa je prihodnost človeštva.
Harrison Ford v filmu o ruski jedrski podmornici
16. 10. 2000 00.00
Ameriški igralec Harrison Ford bo igral v K-19: The Widowmaker, filmu o nesreči, do katere je dejansko prišlo na poskusni plovbi prve ruske jedrske podmornice leta 1961. Film bodo začeli snemati februarja v Rusiji, Kanadi in na Islandiji. Opisuje pa, kako se kapitan podmornice (Harrison Ford) sredi severnega Atlantika trudi preprečiti jedrsko eksplozijo, ki bi lahko izzvala vojno z ZDA. Producentska družba National Geographic Features in režiserka Kathryn Bigelow že štiri leta sodelujejo pri tem projektu, ki je zasnovan na spominih preživelih iz nesreč te podmornice.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Ljubljanski referendum uspel
16. 10. 2000 00.00
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije so na svetovalnem referendumu, ki je sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju ljubljanske mestne občine, meščani večinsko podprli predlagano oblikovanje četrtnih skupnosti na območju občine.
Znano mnenje Beneške komisije
16. 10. 2000 00.00
Beneška komisija je sporočila, da sprememba volilnega sistema v Sloveniji ni v nasprotju z evropskimi demokratičnimi standardi. Poročilo komisije danes sicer še ni prispelo v pisarno predsednika vlade, ki je obravnavo zahteval.
Atomske toplice z več obiska
16. 10. 2000 00.00
V zdravilišču Atomske toplice, katerega največji lastnik so Slovenske železnice, se je v prvih devet mesecev mudilo 41.723 gostov, kar je 15,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Po besedah vodje plana in analiz v zdravilišču Mojce Šantek so ti gosti do konca septembra ustvarili 216.593 nočitev, kar je 13 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdobju.
Zlati olimpijci na poštnih znamkah
16. 10. 2000 00.00
Pošta Slovenije je ob prvih zlatih olimpijskih medaljah za samostojno Slovenijo izdala posebne priložnostne znamke z motivi dobitnikov zlatih medalj na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju, in sicer veslačev Iztoka Čopa in Luke špika ter strelca Rajmonda Debevca. Znamke je natisnila tiskarna Delo, oblikoval jih je Dušan Brajič, njihova nazivna vrednost pa je 21 tolarjev. Kot je znano, sta veslača Iztok Čop in Luka Špik v disciplini dvojni dvojec osvojila prvo zlato olimpijsko medaljo za samostojno Slovenijo. Iztok Čop že ima bronasto olimpijsko medaljo, ki jo je osvojil z Denisom Žvegljem v dvojcu brez krmarja leta 1992 v Barceloni. Rajmond Debevec je drugi letošnji zlati olimpijec, ki mu je po manj uspešnih nastopih na prejšnjih štirih olimpijskih igrah končno uspelo osvojiti zlato v tekmovanju v trojnem položaju z malokalibrsko puško. Dosežek je pomenil tudi novi olimpijski rekord v tej strelski disciplini.
Študentska arena o priložnostih med študijem
16. 10. 2000 00.00
Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) s sodelovanjem Cankarjevega doma in INFOS-a od jutri do četrtka 19. oktobra prireja izobraževalno-sejemsko prireditev Študentka arena. Namen prireditve je študentom na enem mestu predstaviti celoten splet priložnosti, ki se jim odpirajo med študijem, so sporočili organizatorji prireditve.
Paul McCartney na internetu
15. 10. 2000 00.00
Paul McCartney je nedavno javnosti predstavil svoje slikarske umetnije naslikane v zadnjih osemnajstih letih, ki so zdaj razstavljene v bristolski galeriji, izšle pa so v njegovi prvi knjigi slik z naslovom Paintings. Nekdanji "Beatle" jih bo predstavil tudi na internetu, kjer bo lažje komuniciral z oboževalci in kritiki. Tako si bodo oboževalci 19. oktobra na internetu ( http://mccartney.yahoo.com) lahko ogledali njegov video »
5. krog 1. SRL za ženske
15. 10. 2000 00.00
Izidi 5. kroga 1. SRL za ženske.
Referendum v Postojni
15. 10. 2000 00.00
Na območju občine Postojna sočasno z državnozborskimi volitvami poteka tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Približno 11.000 volilnih upravičencev se bo na 28 voliščih na območju te občine, ki so se odprla ob 7. uri, do 19. ure izreklo o tem, ali so "za" ali "proti" ukinitvi vojaškega vadbišča Poček.
Danes 62 domnevnih kršitev volilnega molka
15. 10. 2000 00.00
Dežurna služba MNZ za spremljanje volitev je danes do 19. ure, ko so se zaprla volišča za parlamentarne volitve, prejela 62 prijav domnevnih kršitev volilnega molka, kar je sicer manj kot včeraj, ko jih je bilo v celem dnevu prijavljenih 72. Pri večini kršitev - v štiriindvajsetih primerih - je šlo za trganje, poškodovanje in prelepljanje plakatov, proti eni osebi pa bodo zato podali tudi prijavo oz. predlog sodniku za prekrške. V uradu varuha človekovih pravic, kjer je volitve prav tako spremljala dežurna služba, pa so danes prejeli 70 klicev ljudi, ki so želeli pojasnila glede izvedbe volitev ali pa so želeli opozoriti na domnevne kršitve volilne zakonodaje, večjih kršitev pa po njihovi oceni ni bilo.
Fernandez slavil v Surfers Paradisu
15. 10. 2000 00.00
Mehičan Adrien Fernandez (Ford Reynard) je zmagovalec dirke serije CART v avstralskem Surfers Paradisu. Drugi je bil Šved Kenny Brack (Ford Reynard), tretji pa Američan Jimmy Vasser (Toyota Lola).
V Ljubljani poteka tudi svetovalni referendum
15. 10. 2000 00.00
Na območju mestne občine Ljubljana se je ob 7. uri odprlo 241 volišč, na katerih bo približno 215.293 volilnih upravičencev vse do 19. ure lahko glasovalo tudi na svetovalnem referendumu. Na območju ljubljanske mestne občine so namreč sočasno z državnozborski volitvami pripravili tudi svetovalni referendum, na katerem bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Danes in jutri volilni molk
14. 10. 2000 00.00
Od polnoči dalje velja v Sloveniji predvolilni molk pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami. Trajal bo do nedelje, 15. oktobra, do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.