200
Pohod kot opravičilo aboriginom
03. 12. 2000 00.00
Približno 200.000 ljudi se je danes zbralo na ulicah Melbourna in Pertha v znak protesta, ker je avstralska vlada odklonila javno opravičilo zaradi svojega diskriminatorskega odnosa do staroselcev aboriginov. Udeleženci shoda, ki ga je pripravili cela vrsta politikov, cerkvenih predstavnikov, sindikalnih voditeljev, študentskih predstavnikov in predstavnikov etničnih skupin, so se zavzeli za spravo med aborigini in belimi priseljenci. Ko govorijo o krivicah, ima večina Avstralcev v mislih t.i. ukradeno generacijo. To predstavljajo otroci Aboriginov, ki so jih odvzeli staršem in jih vtaknili v posebne zavode, kjer naj bi se naučili civiliziranega življenja. "Ljudi moramo podučiti, da so Aborigini lastniki tega ozemlja in kot take bi nas morali spoštovati", je dejal eden od udeleženih Aboriginov.
Mercator v Puli odprl nakupovalni center
02. 12. 2000 00.00
V Puli so odprli Mercator Centra Pula, ki se razprostira na 9800 kvadratnih metrih površin in ima 540 parkirišč. Investicija je vredna 29 milijonov nemških mark, poleg osrednje prodajalne, Mercatorjevega hipermarketa, pa bo v centru še 16 drugih trgovin s ponudbo oblačil, obutve, tehnike ter lokalov s storitveno dejavnostjo, ki bodo zaposlovali 200 delavcev. Prostorska in programska zasnova nakupovalnega centra v Puli je podobna kot pri postavljanju podobnih centrov v Sloveniji. Z Mercator Centrom Pula je podjetje začelo izpolnjevati svojo poslovno strategijo vstopa na hrvaški trg, kjer bo vzpostavilo prodajno mrežo s petimi sodobnimi nakupovalnimi centri, poleg Pule še na Reki, v Splitu in dvema v Zagrebu.
Kosovsko-srbska meja okrepljena
02. 12. 2000 00.00
S tem hočejo preprečiti nove spopade med Albanci in Srbi v okolici Bujanovca in Preševa. Približno 200 britanskih vojakov s tanki in terenskimi vozili so zato že premestili na vzhodno kosovsko mejo.
Okrepitev enot KFOR na meji med Kosovom in Srbijo
01. 12. 2000 00.00
Mednarodne mirovne enote na Kosovu (KFOR) nameravajo nove izbruhe nasilja na območju preprečiti z okrepitvijo svojih enot na meji med Kosovom in Srbijo. Tako naj bi približno 200 britanskih vojakov s tanki in terenskimi vozili premestili na omenjeno območje, je danes v Prištini napovedal tiskovni predstavnik KFOR Mark Whitty.
Qantas obnovlja floto z Airbusi
30. 11. 2000 00.00
Največji avstralski letalski prevoznik Qantas Airways je oznanil, da bo kupil 31 novih letal ter z njimi nadomestil obstoječo floto, prav tako pa bo s tem zadostil zahtevam naraščajočega povpraševanja. Qantas bo med leti 2006 in 2011 pridobil od družbe Airbus Industrie 12 letal modela A3XX, med leti 2002 in 2005 pa sedem Airbusov A330-200 in šest modelov A330-300. Qantas pa bo prav tako med leti 2002 in 2006 pri ameriškem Boeingu naročil šest letal za dolge polete modela 747-400. Celotna investicija v novo floto naj bi Qantas v prihodnjih desetih letih veljala približno 4,6 milijarde dolarjev. Qantas je tudi napovedal, da bo zaradi varnostnih razlogov iz mednarodnih poletov umaknil model Boeing 747 classic, iz domačih poletov pa model B767-200.
Američani na spletnih straneh
29. 11. 2000 00.00
Američani, ki imajo dostop do spletnih straneh, so na internet priklopljeni vedno dlje - 150 milijonov uporabnikov spletnih strani, kar je 54 odstotkov vsega prebivalstva, je tako v mesecu oktobru za deskanje po spletnih straneh porabilo 10 ur, kar je dve uri več kot leto poprej, je rezultat raziskave, ki jo je opravilo podjetje Nielsen/Netratings, objavil pa v zadnji številki tudi nemški tednik Focus. Američani so si povprečno ogledali 720 strani, kar je slabih 200 več kot pred letom dni. V Nemčiji je bilo avgusta letos po podatkih MMXI Europe na internet priklopljenih devet milijonov ljudi, in to povprečno šest ur in pol, kar je za poldrugo uro več kot oktobra 1999.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Vlada in kmetje o bolezni norih krav
29. 11. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji obravnavala informacijo kmetijskega ministrstva o stanju in ukrepih v zvezi z boleznijo norih krav (BSE) in trenutnih razmerah v govedoreji. V zvezi s tem je sprejela nekaj sklepov, ki kmetijskem in drugim ministrstvom nalagajo izvedbo celovitih ukrepov za zaščito zdravja in povrnitev zaupanja potrošnikov v živila živalskega izvora. Mednje se uvrščajo izločitev centralnega živčnega sistema in limfnega tkiva sesalcev iz prehrane ljudi, vpeljava hitre diagnostika BSE pri govedu najkasneje do 1. januarja 2001, prepoved uporabe kostne moke za krmljenje ter oceno stroškov, ki jih bo ta prepoved povzročila. Ministrstvu za zdravstvo še nalaga pripravo celovite informacije o uporabi cepiv in drugih medicinskih pripomočkov pri ljudeh.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
200-letnica Prešernovega rojstva
28. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva je kranjska mestna občina skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila že tradicionalno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto. Njen osnovni namen je bil in ostaja predstavitev Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, od samega začetka pred petimi leti pa pri razstavi sodelujejo tudi člani Likovnega društva Kranj. Razstava bo v času praznovanja 200-letnice pesnikovega rojstva na ogled v galerijah Mestne hiše na Glavnem trgu v Kranju in prostorih Mestne občine Kranj. Letošnja razstava ni samo nadaljevanje prejšnjih prireditev te vrste, marveč so imeli pripravljalci v mislih njen posebni namen, da naj bi bila prirejena kot uvod v stalno zbirko slikarske in kiparske umetnosti našega časa na Gorenjskem. Po besedah župana Mohorja Bogataja je razstava le ena od številnih "prireditev in pridobitev", ki jih je občina pripravila ob praznovanju 200-letnice Prešernovega rojstva
Dokapitalizacija SKB banke
27. 11. 2000 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi kandidati za kapitalski vstop v SKB banko ponujali za delnice najmanj okoli 150 odstotkov knjižne vrednosti. Najresnejše ponudbe za vstop v SKB banko naj bi dalo pet tujih bank: francoska banka Societe Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zentralbank in Bank Austria. Kot pišejo ponedeljkove Finance, naj bi morebitni novi strateški partnerji največje slovenske zasebne banke ponujali tudi svež denar za dokapitalizacijo banke. Za delnico SKB banke naj bi morebitni strateški partnerji ponujali med 150 in 200 odstotkov knjižne vrednosti, kar pomeni, da bi tuji kupci utegnili za eno delnico plačati vsaj okoli 4500 tolarjev, saj knjižna vrednost delnice znaša dobrih 3000 tolarjev. Konec lanskega leta je bila knjižna vrednost delnice sicer 3179,66 tolarja, vendar je letos zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Kupec, ki bi za delnico SKB banke plačal okoli 4500 tolarjev, bi moral v primeru javne ponudbe za prevzem pripraviti 300 milijonov nemških mark oz. 170 milijonov evrov, navajajo Finance. Toliko bi moral namreč odšteti, če bi se za prodajo odločili imetniki vseh delnic in vseh potrdil GDR.
V požaru umrlo 47 ljudi
26. 11. 2000 00.00
V požaru v tovarni oblačil v Bangladešu je danes umrlo najmanj 47 delavcev, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Po poročanju medijev so gasilci iz tovarne v bližini glavnega mesta Daka do sedaj našli 44 trupel. Priče so povedale, da je med žrtvami tudi veliko žensk in deset otrok, ki so bili zaposleni v tovarni, policija pa je sporočila, da je do požara najverjetneje prišlo zaradi kratkega stika.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Obletnica Antona Martina Slomška
25. 11. 2000 00.00
Pred jutrišnjo 200-letnico rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška bo v mariborski stolnici na Slomškovem trgu danes ob 18. uri slovesna večerna maša. Po maši bo v okviru Slomškovega večera koncert Stolnega zbora pod vodstvom Lučke Fortek-Hojnik in organista Mateja Podstenška, so sporočili iz mariborske škofije. Na Slomškov rojstni dan in slovesni praznik Kristusa Kralja pa bo jutri, 26. novembra, ob 9. uri v stolnici slovesna škofova sveta maša, ki jo bo daroval mariborski škof Franc Kramberger. Pri maši bodo škofu Krambergerju čestitali za 40 let duhovniške in 20 let škofovske službe.
Prost izvoz in denarna pomoč za ZRJ
24. 11. 2000 00.00
Jugoslovanska podjetja bodo lahko od 1. decembra prosto izvažala približno 95 odstotkov industrijskih in kmetijskih izdelkov na tržišča držav Evropske unije, je poročala državna agencija Tanjug.
Podelili zlati MM 2000
24. 11. 2000 00.00
V Cankarjevem domu se je včeraj pričel že 3. Slovenski festival vin na katerem je prisotnih preko 100 vinarjev in vinskih kleti ter predstavljenih preko 200 vinskih vzorcev. Prireditev je odprl mag. Franc But, direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. V okviru otvoritve je bila podeljen tudi zlati MM 2000 za najbolje oblikovano vinsko etiketo, katere nagrado je prejelo PRVIN, mlado vino 2000, Vinske kleti Goriška Brda.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Letos štirje Bloudkovi nagrajenci
24. 11. 2000 00.00
Bloudkove nagrade za dosežke na športnem področju so letos prejeli Špela Pretnar, Davo Karničar, Jože Hladnik in Janko Strel. Odbor za podeljevanje omenjenih nagrad je letos podelil še 12 priznanj, prejeli pa so jih športniki Rok Kolander in Matej Prelog, Brigita Langerholc, Mojca Suhadolc, Matjaž Vrhovnik, košarkarska reprezentanca do 20 let ter športni delavci Lojze Ambram, Edvard Kolar, Marjeta Kovač, Milan Kupper, Jože Kuzma, Ivo Makarovič in Marko Trškan.
Znova začel drseti plaz iz Podolševe
23. 11. 2000 00.00
Po podatkih celjskega regijskega centra za obveščanje je v zadnjih 48 urah zaradi obilnega deževja proti občini Solčava znova začel drseti plaz iz Podolševe. Opazovalci na štirih točkah ocenjujejo, da je plaz dolg približno 2000 metrov in širok od 150 do 200 metrov. V zadnjih nekaj urah pa naj bi se premaknil za 2,5 metra.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
"Morilska kraljica" Elizabeta II.
20. 11. 2000 00.00
Britanski tabloid Sunday Mirror je v nedeljski izdaji objavil več fotografij, ki kažejo, kako je britanska kraljica zavila vrat ustreljenemu fazanu. Po poročanju tabloida se je drama odvijala na kraljevem posestvu Sandringham. Kraljica je obstreljeno ptico vzela iz gobca svojega lovskega labradorca in jo s "strokovnim prijemom" rešila muk. Očitno je to kraljica že počela, so ugotovili v Sunday Mirrorju. Na Sandrighamu v sezoni lova ubijejo približno 200 fazanov na dan. Borci za pravice živali so ogorčeni. Združenje proti okrutnim športom je njenemu visočanstvu očitalo okrutnost, hkrati pa so podvomili o "moralni razsodnosti kraljice, ki se zabava tako, da nedolžnim bitjecem jemlje življenje."
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Posebna izdaja La Fontainovih basni
14. 11. 2000 00.00
Francoska založniška hiša Gruend je izdala integralno inačico znamenitih La Fontainovih Basni, za ilustracije pa je poskrbel znameniti češki ilustrator Adolf Born. Knjiga ima 588 strani, na vsaki pa je poleg besedila tudi ilustracija. Založniška hiša poudarja, da gre za edino ilustrirano izdajo integralne različice tega klasičnega dela.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Danes študentska krvodajalska akcija
14. 11. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je za danes pripravila jesensko krvodajalsko akcijo študentov, ki poteka pod geslom Pomagaj drugim in računaj na pomoč.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Jutri študentska krvodajalska akcija
13. 11. 2000 00.00
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) je za jutri pripravila jesensko krvodajalsko akcijo študentov, ki bo potekala z geslom Pomagaj drugim in računaj na pomoč. Kot so sporočili iz ŠOU, se študenti zavedajo humanitarnega poslanstva Rdečega križa in pomena krvodajalstva, kar je opaziti tudi v njihovi pripravljenosti na udeležbo v tovrstnih akcijah. Na zadnjo v letošnjem maju se jih je odzvalo nekaj manj kot 200. Za vse udeležence tokratne študentske krvodajalske akcije bo organiziran avtobusni prevoz iz študentskih naselij do republiškega zavoda za transfuzijo krvi. Študenti iz Mestnega loga imajo odhod določen za 8. uro, v Rožni dolini bo avtobus ob 9. uri, v naselju za Bežigradom pa uro kasneje, in sicer pred blokom C.
Uspešna zaščita digitalne glasbe
13. 11. 2000 00.00
Secure Digital Music Initiative je združenje več kot 200 glasbenih, elektrotehničnih in računalniških podjetij, ki je objavilo rezultate svojega izziva hekerjem u Omenjeno združenje je obljubilo nagrado 10.000 USD vsakemu, ki bi uspel razbiti eno izmed petih ponujenih tehnologij zaščite digitalnih glasbenih zapisov. Po SDMI-jevih podatkih sta dve od petih tehnologij oziroma enkripcij razbiti, vendar je bil uspešno ponovljen le eden od sprva dveh uspešnih napadov. Tako v končni fazi ostajajo štirje načini, izmed katerih bo eden izbran kot najbolj varen (seveda ob primerni odškodnini). Preden se SDMI dokončno odloči o tehnologiji varovanja glasbenega zapisa, bosta pretekla še dva meseca testiranja. Vendar so ti rezultati precej sporni, kajti mnoge neodvisne organizacije in hekerji trdijo, da so razbili vseh pet ponujenih tehnologij.