22 let
Spremembe ostajajo ključni izziv
15. 06. 2001 00.00
Deset let po osamosvojitvi Slovenije je bilo uspešnih, tako na političnem, gospodarskem, mednarodnem in na razvojnem področju, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik republike Milan Kučan. Kljub uspešnemu desetletju pa mora Slovenija odpraviti še več pomanjkljivosti, med njimi dokončati proces lastninjenja, ohraniti visoko stopnjo socialne povezanosti, posvetiti več pozornosti varovanju okolja in več vlagati v izobraževanje. "Spremembe ostajajo ključni izziv za naslednje desetletje", v katerega Slovenija vstopa s trdnimi temelji, je poudaril predsednik.
Novinarji pozivajo k ukrepom proti Rusiji
15. 06. 2001 00.00
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je evropske institucije pozvala, naj ukrepajo proti Rusiji zaradi poslabšanja položaja medijev v tej državi, potem ko je na oblast prišel Vladimir Putin. Kot je pojasnil generalni sekretar RSF Robert Menard, položaj medijev od 80. let še ni bil tako slab. Samo od leta 1997 je bilo med opravljanjem dela v Rusiji ubitih 65 novinarjev, približno 300 pa žrtev napada.
Potočnik na Danskem
15. 06. 2001 00.00
Danska možnost odprtja svojega trga delovne sile za delavce iz bodočih novih članic Evropske unije takoj po širitvi še preučuje, v primeru Slovenije pa bi podprla sklenitev pristopnih pogajanj za to področje na način, kot se je to zgodilo z Madžarsko, ki je sprejela do sedem let dolgo prehodno obdobje pod pogojem vzajemnosti. To so vodji slovenskih pogajalcev z EU Janezu Potočniku med današnjim obiskom na Danskem povedali sogovorniki v Koebenhavnu.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
Kosovska Srba obsojena na strogo kazen
14. 06. 2001 00.00
Mednarodno sodišče misije ZN na Kosovu (UNMIK), ki deluje v Prizrenu, je včeraj zaradi odgovornosti za umor 95 kosovskih Albancev leta 1999 na 20 let zapora obsodilo kosovskega Srba Čedomirja Jovanoviča. Kot je še sporočila tiskovna predstavnica UNMIK, je bil poleg Jovanoviča na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik skupščine občine Orahovac Andjelko Kolašinac. Ker ni preprečil pobojev v Orahovcu in zaradi uničevanja dokazov bo moral za pet let v zapor.
Reševanja Peka se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Pekovi delničarji so na današnji skupščini družbe z večino glasov potrdili zmanjšanje osnovnega kapitala družbe s sedanjih 4,9 milijarde na 3,9 milijarde tolarjev, in sicer zaradi pokrivanja izgube iz preteklih let. O končni konverziji terjatev posameznih upnikov skupščina danes sicer ni razpravljala, vendar pa je nadzornemu svetu in upravi odobrila dokapitalizacijo oz. povečanje osnovnega kapitala v višini 50 odstotkov. Po mnenju predsednice uprave tržiškega Peka Marte Gorjup Brejc danes sprejeti sklepi za njih pomenijo zeleno luč v prizadevanjih, ki jih vodijo za uspešno potrditev prisilne poravnave. Uprava Peka stečaja družbe ne pričakuje, saj so tako zastavili tudi načrt finančne reorganizacije, ki pa predvideva tudi vprašanje odvečnih delavcev oz. reševanje trajno presežnih delavcev. Po napovedih predsednice uprave je teh delavcev nekaj več kot 100.
Pošta Slovenije lansko leto zaključila z izgubo
13. 06. 2001 00.00
Nadzorni svet Pošte Slovenije se je na današnji seji seznanil z imenovanjem Alfonza Podgorelca za generalnega direktorja Pošte Slovenije in Jožeta Fošta za njegovega namestnika. Oba je vlada na ta položaj imenovala za mandatno obdobje štirih let. Na seji so obravnavali tudi letno poročilo Pošte Slovenije z revizijskim poročilom, ki ga mora potrditi še vlada. Pošta Slovenije je poslovno leto 2000 zaključila z izgubo v poslovanju v višini 331 milijonov tolarjev, prihodki pa so znašali nekaj čez 29 milijard tolarjev, so sporočili iz Pošte Slovenije.
Nova izdaja Vebrove Filozofije
13. 06. 2001 00.00
Po sedemdesetih letih je Študentska založba v zbirki Claritas izdala ponatis leta 1930 izšle Filozofije Franceta Vebra, po prepričanju mnogih najpomembnejšega slovenskega filozofa. Kot si je med predstavitvijo knjige v ljubljanskem Jazz klubu Gajo na vprašanje, zakaj danes Veber, odgovoril starosta slovenskih filozofov dr. Frane Jerman, med drugim tudi "zato, ker brez korenin ne gre in ker je omenjeni mislec v takratno zatohlo slovensko filozofsko sfero prinesel laično evropsko filozofijo".
Preiskava nesreče se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne, na poligonu, kjer slovenska vojska redno opravlja bojna streljanja. Tokrat so z minometi streljali pripadniki prvega bataljona 62. brigade iz Vipave, ki so bili v vojsko vpoklicani januarja. Z včerajšnjim streljanjem naj bi zaključili usposabljanje. Sedem granat so že izstrelili, pri osmi pa je minomet razneslo. Mlademu vojaku iz Škofje loke ni bilo pomoči. Na kraj nesreče so takoj poslali psihologa, o nesreči so takoj obvestili starše pokojnega vojaka. Drugega poškodovanca, vojaka na služenju vojaškega roka, ki je bil lažje poškodovan, so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center, profesionalnega vojaka, ki so ga po obrazu oplazili drobci zemlje in kamenja, pa so oskrbeli na licu mesta.
Dividende Ljubljanskih mlekarn
12. 06. 2001 00.00
Delničarji Ljubljanskih mlekarn so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 78 odstotkov kapitala, z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe uprave, med drugimi tudi sklep o razdelitvi lanskega dobička družbe Ljubljanske mlekarne in sklep o pokrivanju izgube Mariborskih mlekarn, podjetja, ki je v večinski lasti ljubljanske družbe.
Švedska bo odprta za delovno silo
12. 06. 2001 00.00
Švedska zunanja ministrica Anna Lindh je danes v Luxembourgu napovedala, da bo Švedska takoj po razširitvi Evropske unije za nove članice odprla nacionalno tržišče delovne sile. Na ta način bo Stockholm izkoristil možnost, ki jo daje skupno pogajalsko izhodišče petnajsterice o vprašanju - to članicam omogoča ščitenje nacionalnih tržišč pred delovno silo iz novink do sedem let po njihovem vstopu v EU.
Novosti pri prevozu skupin otrok
11. 06. 2001 00.00
Od 1. septembra 2001 bo dovoljeno voziti skupine otrok le z vozili, ki ne bodo starejša od 12 let. Starost vozila šteje od datuma prve registracije, če je leto prve registracije enako letu izdelave, če pa je bilo vozilo prvič registrirano kasneje, šteje njegova starost od 31. decembra leta, ko je bilo izdelano.
Težave Kliničnega centra
11. 06. 2001 00.00
V ljubljanskem Kliničnem centru (KC) so že dalj časa prepričani, da je obstoječi način financiranja oz. delitve zdravstvenega denarja neustrezen. S svojimi predlogi in pričakovanji so konec minulega tedna na skupnem sestanku seznanili predstavnike ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), v ponedeljek pa sta generalni in strokovni direktor te osrednje slovenske zdravstvene ustanove, Primož Rode in Zoran M. Arnež, na novinarski konferenci razloge za nezadovoljstvo podrobneje pojasnila tudi javnosti. Med drugim sta opozorila na spremenjeno patologijo, spremembe doktrine ter razmere v osnovnem zdravstvu, ki jim način financiranja ni ustrezno sledil. Oba pa sta poudarila, da bi že v začetku leta želeli vedeti, kakšni bodo pogoji poslovanja v tem letu. Tako pa po Rodetovih besedah na primer še danes ni jasno, kako bo v letošnjem letu. Zato so v KC prepričani, da je treba čimprej zagotoviti potrebne zakonske podlage za takojšno spremembo načina financiranja.
Turčija bo priključila turški del Cipra
10. 06. 2001 00.00
Predsednik samooklicane Turške republike Ciper Rauf Denktaš je izjavil, da se bo turški del Cipra v primeru vstopa grškega dela otoka v Evropsko unijo priključil Turčiji. "Storili bomo isto, kar bo EU naredila z jugom Cipra. Če bo Turčija čez deset oziroma petnajst let postala članica EU, se bomo pogovarjali o ponovni združitvi otoka", je poudaril Denktaš.
Težave so premagljive
09. 06. 2001 00.00
Evropski komisar za širitev Günther Verheugen, je ob zaključku dvodnevnega obiska v Sloveniji dejal, da ima Slovenija kot najbolje pripravljena kandidatka vse možnosti, da kot prva država do konca leta 2002 zaključi pogajanja za članstvo v EU. Obstajajo sicer težave, ki pa so, kot pravi Verheugen, premagljive. ''Ne gre le za prostocarinske prodajalne, temveč za vprašanje predvidljivosti, ugleda in kredibilnosti države.To ni postavljanje omejitev. Želimo se izogniti slabim alternativam, predvsem možnosti, da bi se širitveni poroces zavlekel za več let, je povedal evropski komisar za širitev EU. ''Čeprav vprašanje prostocarisnkih prodajaln v ničemer ne bo vplivalo na proces širitve, Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija izpolnila obljubo in jih zaprla.''
Slovenija v EU ''po načrtu''
08. 06. 2001 00.00
Verheugen se je v okviru obiska v Sloveniji sestal z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem. Pogovori so tekli o vključevanju Slovenije EU in o slovenskih stalilščih do odločitev petnajsterice v zvezi s širitvijo. Po besedah Verheugna je evropska komisija zadovoljna s potekom pristopnih pogajanj s Slovenijo in z napredkom, ki ga je država naredila, saj je Slovenija ena najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v EU. V pogajanjih s Slovenijo sicer obstaja nekaj težav, ki pa niso nepremagljive. Med temi je komisar omenil dve, prostocarinske prodajalne (PCP) in vprašanje prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile. Glede PCP je Verheugen izrazil prepričanje, da bodo slovenske oblasti problem, ki naj ne bi vplival na proces širitve, rešile, saj gre nenazadnje za kredibilnost in ugled Slovenije, ki se je zavezala, da bo PCP zaprla.
Štirje Ruandci obsojeni genocida
08. 06. 2001 00.00
Sodišče v Bruslju je štiri Ruandce obsodilo na zaporne kazni od 12 do 20 let zaradi sodelovanja v genocidu v Ruandi leta 1994, v katerem je bilo ubitih 800.000 ljudi. Sodišče je dve katoliški redovnici, Consolato Mukangango oziroma sestro Gertrudo in Julienne Mukabutera oziroma sestro Mario Kisito, zaradi sodelovanja v poboju kakih 7000 pripadnikov manjšinskih Tutsijev, ki so se skrivali v samostanu Sovu na jugu Ruande, obsodilo na 15 oziroma 12 let zapora.
Sojenje Polenškovima morilcema
08. 06. 2001 00.00
V Podgorici sodijo Črnogorcema, ki sta februarja kruto umorila mladega Šentjurčana, Aljošo Polenška. Moška sta slovenskega tovornjakarja ubila zaradi vsega skupaj 300 nemških mark. Obsodbe danes na sodišču niso izrekli, storilcema pa grozi smrtna kazen.
Verheugen pri Ruplu in Bavčarju
08. 06. 2001 00.00
V Sloveniji sta na prvem uradnem obisku predsednik Evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen. Verheugen, se je zjutraj sestal s predstavniki sindikatov. Vstop v Evropsko unijo namreč ne sme biti le cilj, temveč predvsem sredstvo, da bi vsi bolje živeli, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in za 24 ur še dodal, da je "stališče Evropske unije, da je Slovenija pripravljena za vstop v EU, največ omejitev je le na področju prostega pretoka ljudi, delavcev, saj nočejo diskriminirati ostale države, ki kandidirajo. Mi smo temu nasprotovali, ker je to krivično in ni nikakršnega razloga, da bi se Evropa bala 800 tisoč delavcev, ki dela trenutno v Sloveniji."
Hartmanova potegavščina
08. 06. 2001 00.00
V Kranju se je nadaljevalo sojenje dvema članoma t.i. gorenjske heroinske naveze- Ivanu Vodniku in Andreju Klemenečiču, a bolj kot zaradi tega je bilo na sodišču napeto zaradi napovedanega prihoda prvoobtoženega Andreja Hartmana, ki je decembra lani pobegnil iz hišnega pripora. Zaradi Hartmana, ki naj bi svoj prihod napovedal v pismu sodnici kranjskega sodišča in odvetniku, je na sodišču kar mrgolelo kriminalistov.
Slab odziv britanskih volilcev
07. 06. 2001 00.00
Z volišč v Londonu, Manchestru, Liverpoolu in Leedsu poročajo, da je volilna udeležba doslej nenavadno nizka. Če bo šlo tako naprej, bo končna udeležba od 60 do 65-odstotna, kar je še manj od doslej najnižje volilne udeležbe leta 1997, ko je bila 71-odstotna. Svoje glasove so že oddali tudi vsi trije vodilni kandidati. Premier Blair je v spremstvu soproge Cherie in njunih treh starejših otrok volil v volilni enoti Sedgefield. Vodja konservativcev William Hague prav tako v spremstvu soproge Ffion je svoj glas oddal v volilni enoti Richmond (North Yorkshire). Vodja britanskih liberalnih demokratov Charles Kennedy je glasoval po pošti.
Milijarde za obolelega za rakom
07. 06. 2001 00.00
Ameriški proizvajalec cigaret Philip Morris bo moral 56-letnemu Richardu Boekenu, ki je zbolel za rakom, plačati tri milijarde dolarjev. Ta razsodba porote sodišča v Los Anglesu predstavlja najostrejšo kazen, ki jo je porota kdaj izrekla na tožbo posameznika. Porota je Boekenu prisodila še dodatno odškodnino v višini 5,5 milijona dolarjev. Boeken je začel kaditi pri 13. letih in je dan povprečno pokadil dva zavojčka cigaret. Podjetje je tožil, ker naj bi to javnosti več kot 40 let prikrivalo nevarnosti kajenja in zato odgovorno za njegovo bolezen.
Nekdanji argentinski predsednik aretiran
07. 06. 2001 00.00
V preiskavi o nezakoniti prodaji orožja argentinske vlade v devetdesetih letih so danes aretirali nekdanjega argentinskega predsednika Carlosa Menema. Obtožnica Menema bremeni vpletenosti v nezakonito prodajo orožja Hrvaški leta 1991 in Ekvadorju leta 1995. Šlo naj bi za prodajo kakih 6500 ton težkega orožja in streliva Hrvaški in 75 ton orožja Ekvadorju. Če bodo nekdanjega predsednika spoznali za krivega, mu grozi od tri do deset let zapora.
Bolezen norih krav na Češkem?
06. 06. 2001 00.00
Veterinarske službe na Češkem bodo začele preiskave, s katerimi naj bi potrdili ali ovrgli prvi sum primera bolezni norih krav v državi, je danes sporočil češki minister za kmetijstvo Jan Fencl. Strokovnjaki domnevajo, da je za BSE obolela neka šest let stara krava, ki so jo prejšnji teden zaklali v mesno-predelovalnem kombinatu v mestu Jihlava. Rezultati testa, s katerim bodo potrdili ali ovrgli sum omenjene bolezni, bodo predvidoma znani v petek.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Ministra za prijaznejše poletje
06. 06. 2001 00.00
V Portorožu sta se v okviru rednih letnih srečanj sestala hrvaški in slovenski notranji minister Šime Lučin in Rado Bohinc. Osrednjo pozornost sta namenila vsakoletnemu dogovoru, da si bosta državi prizadevali izogibati mejnim incidentom in da bosta upoštevali sporazum o vračanju oseb na državni meji. Že od leta 1992 velja za čas poletne turistične sezone poseben dogovorni režim o plovbi za turistična in športna plovila v Piranskem zalivu, vključno z uporabo obal zaliva obeh držav. Takšen dogovor naj bi veljal tudi za letošnje poletje. Ministra sta v zvezi z režimom plovbe za t.i. dnevne turiste med poletno turistično sezono sklenila, da se ta dogovor ne omeji zgolj na čas med 15. junijem in 1. oktobrom, temveč raztegne na vse leto. Sicer sta ministra, ki se že tradicionalno srečujeta dvakrat letno, pred turistično sezono in po njej, poudarila, da si bosta prizadevala za dobrososedske odnose in trajnejše rešitve odprtih meddržavnih vprašanj.
Ponovitev sojenja še letos
05. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, ki jo je Kristijanu Kameniku iz Slovenskih Konjic izreklo najprej okrožno sodišče v Celju, nato pa še višje sodišče, kjer so ga za štirikratni umor v Tekačevem obsodili na 20 let zapora. Presenetljivo je, da se bo eno najbolj spektakularnih in dolgotrajnih sojenj začelo znova. 27-letni Kamenik je bil obsojen zaradi umora zakoncev Frančiške in Štefana Poharca ter njunih podnajemnic v Tekačevem pri Rogaški Slatini marca 1997.
20 let od razkritja AIDS-a
05. 06. 2001 00.00
Danes mineva 20 let, odkar so v javnosti razkrili prve primere in podrobnosti skrivnostne bolezni, ki so jo poimenovali AIDS. Že aprila leta 1984 so v Združenih državah Amerike razglasili, da bodo cepivo proti AIDS-u začeli preizkušati v roku dveh let, ustreznega cepiva pa do danes še ni.
Helsinški monitor bo tožil policijo
04. 06. 2001 00.00
Policija je z brutalnim ravnanjem ustrahovala osem državljanov Bosne in Hercegovine, jim prizadela materialno škodo, s poniževalnim ravnanjem pa je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Če od policije ne bodo dobili zadovoljivega odgovora, bodo vložili tožbo, zahtevali bodo odškodnino, o incidentu pa bodo obvestili tudi mednarodne organizacije, je na novinarski konferenci povedala Neva Miklavčič Predan, predsednica Helsinškega monitora Slovenije (HMS).