24UR Inšpektor
Res veste, kdo vse ima vaše osebne podatke in kaj z njimi počne?
06. 04. 2018 06.00
Res veste, komu vse ste dali svoje osebne podatke in kaj ste dovolili, da z njimi počne? Kartice zvestobe, trgovci, podjetja, ki vam pošiljajo maile, zavarovalnice, zdravstvene storitve, družbena omrežja, spletne strani ... Kje so vaši podatki, kateri podatki, kaj se z njimi dogaja, za kaj jih uporabljajo?
Nekateri na bolniško ne upajo, drugi 'na bolniški' smučajo
31. 03. 2018 06.30
Mnogi delavci, tudi v Sloveniji, tudi ko so bolni, ne gredo na bolniško. Nekateri, ker ne želijo razočarati delodajalca, kolektiva, samega sebe ... Spet drugi, ker se bojijo izgube dela in zaslužka. Obstaja pa v naši državi tudi druga skrajnost - ljudje, ki v resnici niso bolni, pa bolniško izkoriščajo.
Uradno na bolniški, v resnici na smučanju
30. 03. 2018 06.00
Velika večina ljudi je na bolniški seveda povsem upravičeno, obstajajo pa tudi takšni, ki bolniško izkoriščajo. Tako pripovedujejo zdravniki, o tem pričajo tudi zasebni detektivi. Ti za delodajalce včasih preverjajo sume, da je nek delavec, ki je uradno na bolniški, v resnici zdrav in medtem dela na črno ali pa celo smuča v tujini. To so resnični primeri, ki jih je iz svojega dela navedla detektivka, ki je o tej problematiki govorila za rubriko 24UR Inšpektor.
Zdravje na vzhodu Slovenije je slabše kot na zahodu, dokazuje število bolniških
24. 03. 2018 07.00
Poklicni potapljač Boris Grobljar je bil na bolniški deset let. Pred 13 leti je namreč pri odkopavanju kanalizacijske cevi na 12 metrih globine doživel hudo poškodbo roke, vrstili so se zdravstveni zapleti, drug za drugim, hodil je od zdravnika do zdravnika, zdravljenje in rehabilitacija sta trajala deset let. O tem pričajo številni fascikli zdravstvene dokumentacije iz tistega časa. Deset let kalvarije, se spominja Grobljar.
Na bolniški vsak dan štirje odstotki delavcev, na vzhodu države več kot na zahodu
23. 03. 2018 06.00
Vsak kdaj zboli, včasih hudo, včasih zgolj za kratek čas ... V Sloveniji so vsak dan na bolniški okoli štirje odstotki delavcev. Kratkotrajne bolniške v Sloveniji ne naraščajo, narašča pa število delavcev, ki so na dolgotrajnih bolniških, torej več kot 45 dni, več kot leto, tri ali celo pet let. Poglaviten razlog za to je predvsem staranje delovne populacije.
Ženska z zgodbo o jurišanju
11. 03. 2018 11.58
Urednica 24UR Fokus in 24UR Inšpektor Suzana Lovec odkrito o stereotipih in seksizmu. O simptomih stanja. In o kontekstu, ki reproducira to stanje. Kot pravi, jo je o feminizmu največ naučila ženska z zgodbo o jurišanju.
VIDEO: Za organizirane žeparske 'službe' v Sloveniji lani rekordno leto
10. 03. 2018 07.00
Na problematiko žeparjenja v Ljubljani opozarjajo tudi turistični vodniki, pa tudi vse več očividcev. Žrtve so skoraj izključno turisti, žeparji pa navadno delujejo skupini po tri ali štiri, navodila dobivajo po telefonu. Kaj pravi policija, kakšne so številke in podatki, kakšno je stanje v drugih prestolnicah in turističnih mestih?
Posneli smo žeparje v Ljubljani: delujejo v skupini, navodila dobivajo po telefonu, žrtve so najpogosteje turisti
09. 03. 2018 14.33
Vse več očividcev opozarja na naraščajoč problem žeparjev na ljubljanskih ulicah. Snemalec rubrike 24UR Inšpektor Edi Sep je šel na teren in posnel, kako delujejo. Žrtve so skoraj izključno turisti – žeparji načrtno zasledujejo gruče tujih turistov, najraje takrat, ko je naokrog gneča.
Izmišljeni zdravniki, lažne trditve in nemogoči učinki
03. 03. 2018 07.00
Oglas za kremo, ki se prodaja na spletu in ki naj bi zdravila luskavico, je le eden v vrsti spornih oglasov, na katere opozarjajo zdravniki. Oglas zavaja in straši potrošnike in bolnike, saj trdi, da je luskavica smrtonosna, kritizira konvencionalno zdravljenje, kremo pa predstavljata neobstoječa, izmišljena zdravnika, zaradi česar bolniki še lažje nasedejo, in se sklicuje na slovensko kliniko, ki v resnici sploh ne obstaja.
Ne nasedajte zavajajočim in škodljivim 'zdravstvenim' oglasom, ki obljubljajo nemogoče
02. 03. 2018 07.25
Mnogi kupci, bolniki oziroma potrošniki se ne zavedajo, da v "zdravstvenih oglasih" nastopajo tudi lažni zdravniki, da so v oglasu navedene lažne trditve o boleznih in obljubljeni nemogoči učinki.
Slovenci radi in pogosto pijemo čaj. Pa res vemo, kaj pijemo?
24. 02. 2018 07.11
Čaj je – takoj za vodo – druga najbolj razširjena pijača na svetu. Največ ga porabijo Angleži – v povprečju več kot dva kilograma na leto. Tudi Slovenci radi in pogosto pijemo čaj. Pa res vemo, kaj pijemo? Le redki v resnici preberejo deklaracije, ki razkrijejo, da večina sadnih čajev vsebuje bore malo na embalaži s slikami in imenom obljubljenega sadja in veliko arom.
V sadnih čajih sadja pogosto le za vzorec
23. 02. 2018 07.00
V zimskih mesecih se radi pogrejemo s čajem. Še posebej priljubljeni so sadni čaji, izbire pa je v trgovinah res veliko. A koliko sadja je v resnici v njih? Kot ugotovlja 24UR Inšpektor, običajno ne prav veliko. Oziroma v mnogih primerih je borovnic, češenj, jabolk, malin, ki nam jih obljubljajo imena čajev in slike na embalaži, v resnici zelo malo ali celo zgolj za vzorec.
Prosta vožnja po snegu: adrenalin in užitek, a tudi velika nevarnost
17. 02. 2018 06.30
Na začetku šolskih počitnic, ki jih mnogi preživijo na smučiščih, smo zaradi vse večjega trenda smučanja zunaj urejenih prog, napovedi novega snega in s tem večje nevarnosti plazov, pa tudi večjega števila v plazovih nedavno umrlih smučarjev, preverili, kaj so največje nevarnosti prostega smučanja ob smučiščih in v gorah ter kako se jim ogniti.
Slovenska smučišča po varnosti primerljiva s tujimi, a ključni problem je počasen razvoj
10. 02. 2018 06.07
Dober teden pred začetkom prvega dela šolskih počitnic smo preverili slovenska smučišča. Prav v času počitnic, kot med prazniki in vikendi, ko je na smučiščih največ smučarjev, je število nesreč najvišje. Ključni problem slovenskih smučišč pa je počasen razvoj. Večji centri so dobili ali pa še bodo – nove lastnike. Imajo ti res dolgoročno strategijo ali gre le za špekulacije?
Slovenska smučišča: žičnice v povprečju stare več kot 28 let
09. 02. 2018 07.00
Preverjali smo slovenska smučišča in ugotovili, da je njihova prva in ključna težava počasen razvoj. Gorski turistični centri ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi lahko investirali v sodobne žičnice in infrastrukturo za umetno zasnaževanje. Razlogov je več.
Je akacijev med, ki ga kupimo v trgovini, res akacijev?
03. 02. 2018 05.59
Ekipa rubrike 24UR Inšpektor je pet vzorcev medu odnesla na kemijsko analizo k strokovnjakom na Biotehniško fakulteto. Tam so vzorce analizirali na štiri parametre, ki govorijo o tem, kako kakovosten je med. Med drugim so izmerili vsebnost vode, ki vpliva na obstojnost medu, pa električno prevodnost, ki je povezana z informacijo o tem, na kateri rastlini so čebele nabirale med ...
Med - pojejmo ga največ eno žlico na dan
02. 02. 2018 07.13
Kljub temu, da med med ljudmi tradicionalno velja za zdravo živilo, z njim nikakor ne gre pretiravati. Večinoma je namreč sestavljen iz sladkorjev. Vsebuje sicer vitamine, predvsem iz skupine B, tudi vitamin C, pa minerale, organske kisline ... ki ugodno vplivajo na naše telo, a hkrati ne gre pozabiti, da gre vendarle za sladkor.
Ali dve leti po 'medeni aferi' zaupamo slovenskemu medu?
27. 01. 2018 07.00
Decembra leta 2015 je v Sloveniji odjeknila t. i. "medena afera". Izkazalo se je, da je tretjina slovenskih čebelarjev majhne zajedavce, ki uničujejo čebelje družine, zdravila s strupi, pripravljenimi v ilegalnem laboratoriju na Vrhniki. Inšpektorji so takrat ostanke strupov našli v satju. Takrat se je prodaja medu v Sloveniji zmanjšala kar za polovico. Kako pa je danes?
Preverjali smo kakovost medu
26. 01. 2018 07.00
V zimskih mesecih vsi kupujemo med, z njim si sladkamo čaj, mažemo ga na kruh ... Ekipa 24UR Inšpektor je preverila, kakšna je kakovost medu, ki ga kupimo na trgovskih policah in pri čebelarjih. Ena od več analiz, ki so jo za nas opravili strokovnjaki z Biotehniške fakultete, oddelek za živilstvo, je bila tudi senzorična analiza.
KOMENTAR: Postali smo planet plastike!
21. 01. 2018 06.03
"Vam dam vrečko?" Ničkolikokrat sem iz trgovine odšel s takšno popotnico. Včasih sem jo vzel, včasih sem imel svojo, veliko, za večkratno uporabo. Ne da bi o tem kaj preveč razmišljal, priznam. Le tu in tam sem se doma razburjal, ko predala z vrečkami nikakor nisem mogel več zapreti, ko jih je bilo treba zbrati in vreči v smeti.
Plastika: kje so rešitve in kaj lahko storimo sami, da je bo v našem okolju manj?
20. 01. 2018 06.53
Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega pa se jih reciklira le slabih 30 odstotkov. Kje so rešitve? Čeprav se morda zdi na prvi pogled nemogoče, tudi tukaj velja, da lahko še zmeraj naredi vsak posameznik - sam. Marsikateri od ukrepov je tudi zelo preprost, a nanj zaradi utečenih navad niti ne pomislimo.
Kako vse se lahko izognete plastiki?
19. 01. 2018 07.14
Evropa je napovedala vojno plastiki, se glasijo naslovi te dni. Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi. Večina plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.
Kupi plastike na plažah in v morju. Mikroplastika, ki ogroža živali ... In kje smo mi?
13. 01. 2018 07.00
Čeprav je na prvi pogled ne opazimo, je velika težava v morjih mikroplastika. Plastika, ki je tam razpadla na izjemno majhne delce, pa mikrovlakna, ki jih filtri pralnih strojev ne ustavijo, ob tem pa tudi majhni plastični delci, ki se uporabljajo v kozmetični industriji.
Namesto mivke in kristalnega morja kupi plastičnih smeti
12. 01. 2018 07.00
Te dni so svetovni mediji spet polni pretresljivih fotografij in posnetkov plaž, na katerih se bohotijo kupi plastičnih odpadkov, ki jih iz morja na obale zanesejo nevihte. Namesto mivke in kristalnega morja kupi plastičnih smeti, vrečk, stiroporja ... Še bolj problematična kot ta plastika pa je tista, ki je v morju, a je ne vidimo.
Sončenje v solariju je mladoletnikom še posebej odsvetovano. Pa jih na to opozorijo?
06. 01. 2018 06.33
Vsi solariji morajo imeti na vidnem mestu obvestilo, katerim skupinam ljudi je uporaba solarija odsvetovana. Med drugim je odsvetovana mladoletnim. Solariji so namreč uvrščeni na listo 1 kancerogenih dejavnikov, torej na seznam stvari, ki dokazano povzročajo raka. A koliko ljudi sploh prebere obvestilo?
Zakaj tudi Slovenija ne prepove solarijev za mladoletne?
05. 01. 2018 06.47
Solarije je Mednarodna agencija za raziskovanje raka že leta 2009 uvrstila v skupino 1 kancerogenih dejavnikov za človeka. Gre za dejavnike, za katere je dokazano, da povzročajo raka. V skupini 1 so poleg solarijev denimo tudi kajenje, azbest, alkohol ... A če cigaret in alkohola v Sloveniji ne moreš kupiti, če še nisi dopolnil 18 let, takšnih omejitev za solarije pri nas ni.
Kakšno kuhano vino ponujajo na stojnicah te dni?
23. 12. 2017 06.22
Od kod izvira običaj pitja kuhanega vina? Zgodovinsko gledano, pravi etnolog Janez Bogataj, izhaja ta običaj iz severne in srednje Evrope. "Nemčija in Avstrija sta državi, v katerih ima kuhano vino najdaljšo tradicijo," pravi Bogataj. A v Nemčiji je točno določeno, kaj je kuhano vino oz. glühwein. Medtem pri nas predpisov ni.
Test kuhanega vina: velike razlike predvsem pri sladkorju
22. 12. 2017 06.30
V tem decembrskem času se pred prazniki mnogi odpravimo na praznične sejme. Stojnice se šibijo od hrane, predvsem pa pijače. Najpogosteje obiskovalci posegajo po kuhanem vinu. Ekipa 24UR Inšpektor je preverjala, kakšna je kakovost kuhanega vina, ki ga ponujajo stojnice v Ljubljani in Mariboru.
Tartufi: izjemno slaba sezona, visoke cene
16. 12. 2017 06.13
Slovenski tartufarji so obupani. Pravijo, da že 25 let ne pomnijo tako slabe sezone, kot je ta. Tartufov je zelo malo, tartufarji pravijo, da zaradi pretoplega vremena. Zaradi slabe letine so trenutno cene še višje kot sicer - odkupna cena za črni tartuf je trenutno približno 400 evrov, za beli tartuf pa 3.500 evrov.
Kdo je glavni krivec za vsakodnevne kilometrske kolone na naših cestah?
09. 12. 2017 06.33
V neudobnosti, počasnosti in netočnosti javnih prevoznih sredstev se skriva del odgovora, zakaj se mnogi Slovenci še vedno zelo veliko vozijo z osebnimi avtomobili; tudi tam, kjer obstaja javni prevoz. A posledica so čedalje hujši in daljši zastoji na cestah, še posebej na mestnih vpadnicah.