25
Vauxhall bo proizvajal novo Vectro
25. 04. 1998 09.47
Britansko podjetje Vauxhall, hčerinsko podjetje ameriškega koncerna General Motors, bo v svojem obratu v Lutonu začel proizvajati novi model Vectra, sporoča direktor podjetja Vauxhall Nick Reilly. Omenjena odločitev bo pripomogla k temu, da v podjetju ne bodo odpuščali dodatnih delavcev.
Rast japonske avtomobilske proizvodnje
25. 04. 1998 09.46
Japonska avtomobilska industrija je v davčnem letu 1997/98, ki se je končalo 31. marca 1998, zabeležila rast proizvodnje v višini 1,5 odstotka. V dvanajstih mesecih so Japonci proizvedli 10,8 milijona vozil, njihov izvoz pa se je v omenjenem obdobju povečal za 21 odstotkov.
Ameriški senat o Natu prihodnji teden
25. 04. 1998 09.40
Ameriški senat se bo prihodnji teden odločal o širitvi zveze Nato na Poljsko, Madžarsko in Češko. Za sprejem novih članic je potrebno zbrati dve tretjini glasov senatorjev, kar pomeni 67 glasov za. Poznavalci menijo, da bo sprejem novih članic potrjen kljub ofenzivi nasprotnikov širitve v zadnjih dneh.
ZDA razmišljajo o dodatnih ukrepih proti ZRJ
25. 04. 1998 09.40
Tiskovni predstavnik ameriškega State departmenta James Rubin je novinarjem sinoči dejal, da ZDA razmišljajo o uvedbi novih kazenskih ukrepov proti režimu Slobodana Miloševića zaradi poglabljanja krize na Kosovu.
Marčna zvišanja in znižanja cen izdelkov in storitev
25. 04. 1998 09.35
Cene življenjskih potrebščin so bile marca letos v primerjavi s februarjem v povprečju višje za 0,8 odstotka. Tolikšna je bila tudi marčna inflacija. Cene življenjskih potrebščin so bile marca glede na lanski december višje za 3,1 odstotka, glede na lanski marec pa višje za 9,4 odstotka.
Jelcin uradno imenoval Kirijenka za novega premiera
24. 04. 1998 16.53
Ruski predsednik Boris Jelcin je Sergeja Kirijenka danes uradno imenoval za novega ruskega premiera, potem ko je duma Kirijenka potrdila z 251 glasovi za in 25 proti. Kot je povedal Jelcin, je v parlamentu zmagal razum, posamični strankarski interesi pa so se umaknili interesom države.
Jutri osrednja slovesnost ob mednarodnem dnevu plesa - 29. aprilu
24. 04. 1998 10.59
Osrednja prireditev ob mednarodnem dnevu plesa - 29. aprilu - bo v Sloveniji jutri, 25. aprila, na velikem odru mariborskega gledališča, kjer bodo pred premiero novega baleta Tango solistki mariborskega baleta Alenki Ribič podelili nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije. Ribičeva bo nagrado prejela za svoje umetniške dosežke v zadnjih letih.
Spopadi v bližini jugoslovansko-albanske meje
24. 04. 1998 10.25
V spopadih med jugoslovansko vojsko in oboroženimi Albanci v bližini jugoslovansko-albanske meje je v četrtek umrlo 22 Albancev, je sinoči poročala beograjska agencija Beta, generalštab jugoslovanske vojske pa je navedel število 16 v spopadu ubitih Albancev. Po poročanju Bete - ta se sklicuje na srbske vire v Prištini, ki so blizu vojski - med jugoslovanskimi vojaki ni bilo žrtev. Dva oborožena Albanca naj bi aretirali, enega ranjenega pa naj bi pripeljali v srbsko bolnišnico.
Razstava španskega kiparja Eduarda Chillide v Kopru
24. 04. 1998 10.09
V galerijah Loža in Meduza v Kopru bodo drevi odprli razstavo skulptur in del na papirju (1982-1992) vodilnega španskega kiparja in enega najpomembnejših sodobnih svetovnih likovnih ustvarjalcev Eduarda Chillide. Na razstavi, ki jo Obalne galerije Piran pripravljajo v sodelovanju z galerijo Lelong iz Zuericha, bo na ogled 25 skulptur iz žgane gline, sedem originalnih risb in 25 grafik.
Polom Samprasa v Monte Carlu
23. 04. 1998 18.56
Na teniškem turnirju v Monte Carlu je prvi nosilec, Američan Pete Sampras neslavno izpadel v osmini finala. Po 65 minutah dolgem dvoboju ga je premagal 25. igralec na svetu, Francoz Fabrice Santoro s 6:1, 6:1. Sampras si je s tem zapravil vse možnosti, da bi ponovno zasedel teniški prestol, vodilno mesto na lestvici ATP.
Razstava španskega kiparja Eduarda Chillide v Kopru
22. 04. 1998 18.41
V galerijah Loža in Meduza v Kopru bodo v petek, 24. aprila, odprli razstavo skulptur in del na papirju (1982-1992) vodilnega španskega kiparja in enega najpomembnejših sodobnih svetovnih likovnih ustvarjalcev Eduarda Chillide. Na razstavi, ki jo Obalne galerije Piran pripravljajo v sodelovanju z galerijo Lelong iz Zuericha, bo na ogled 25 skulptur iz žgane gline, sedem originalnih risb in 25 grafik.
Nova razstava v Pilonovi galeriji
21. 04. 1998 12.51
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, 22. aprila, zvečer odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kiparjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumentarnih fotografij, grafik ter risb.
Hannoverski industrijski sejem pričakuje 300.000 obiskovalcev
21. 04. 1998 07.55
Na hannovrskem industrijskem sejmu, največji svetovni razstavi moderne industrijske tehnologije, bo do sobote, 25. aprila, razstavljalo več kot 7500 podjetij. Organizatorji pričakujejo, da si bo sejem ogledalo 300.000 obiskovalcev. Od ponedeljka so na hannovrskem sejmišču na ogled novosti s področja strojegradnje, elektrotehnike, avtomatizacije, prikazani pa so tudi najnovejši proizvodni postopki in materiali. Na letošnjem industrijskem sejmu je poseben prostor namenjen predstavitvi varčnega ravnanja z energijo. Predstavnik letošnje partnerske države Filipinov pa je podjetnike z vsega sveta pozval, naj se ne umikajo z azijskega območja, saj naj bi se gospodarske razmere v Aziji kmalu umirile.
Poljska vlada namerava sanirati rudarstvo
20. 04. 1998 17.43
Poljska vlada namerava v naslednjih petih letih znižati število zaposlenih v rudarstvu za polovico. Do leta 2002 naj bi bilo od trenutno 240.000 rudarjev zaposlenih le še 126.000, je danes v Katowicah izjavil namestnik ministra za gospodarstvo Jan Szlazak.
Zajtrk za 14.000 ljudi
20. 04. 1998 09.48
Na tisoče ljudi je pred kratkim skupaj zajtrkovalo v parku v središču Dubaia, kjer so postregli 14.000 ljudem in tako podrli dosedanji rekord avstralskega mesta Wollogong, kjer je leta 1993 zajtrkovalo "le" 8.000 gostov, poroča agencija Associated Press.
Poroka naslednikov habsburške dinastije
20. 04. 1998 08.48
Naslednika habsburške dinastije, nadvojvodinja Margarita Habsburg-Lotrinška in grof Piatti Benedict, sta se v soboto poročila v cerkvi Svetega Mateja v Budimpešti. Svatbe se je udeležilo 300 gostov.
Rekorden zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA
19. 04. 1998 11.25
Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA se je februarja povzpel na rekordno raven v zadnjih desetih letih. Kot je sporočilo ministrstvo za gospodarstvo, je primanjkljaj v blagovni menjavi in storitvah glede na mesec poprej zrasel za 4,2 odstotka na 12,1 milijarde dolarjev. Poznavalci napovedujejo, da bo visok primanjkljaj negativno vplival na gospodarsko rast v prvem četrtletju, in sicer naj bi konjunkturi odščipnil kar eno odstotno točko. Trgovinski primanjkljaj z Japonsko se je februarja povečal za 21,4 odstotka na 5,29 milijarde dolarjev, še januarja pa je znašal 4,4 milijarde dolarjev.
Termiti zasedli hišo v Angliji
17. 04. 1998 16.25
Kolonija termitov, ki se navadno zadržujejo v južni Evropi in tropskih območjih, je zasedla neko hišo v grofiji Devon na jugu Anglije. Kot je nedavno poročal BBC, so škodljivce v hiši v Sautonu prvič odkrili pred štirimi leti. Takratni poskus, da bi zalego iztrebili, se je izjalovil. Na desettisoče termitov se je zažrlo v lesene dele hiše, vključno z ostrešjem. Oblasti se tolažijo s tem, da je termitski problem lokaliziran. Nevarnost širitve je omejena, je dejal nek predstavnik organov, ki so pristojni za okolje.
Okna 98 bodo naprodaj 25. junija
15. 04. 1998 09.55
Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos začeli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98).
Novice BSA
15. 04. 1998 09.43
<b><I>Bolgarija</b></I> Notranje ministrstvo je v sporočilu za javnost objavilo, da je bolgarska vlada odredila zaprtje petih obratov za izdelavo CD plošč. Ta ukrep, za katerega se je zavzemala tudi BSA, je naperjen proti nezakoniti izdelavi CD plošč v obratih, ki nimajo ustrezne licence, kar je v Bolgariji razširjeno kljub novi zakonodaji za zaščito avtorskih pravic. Še vedno pa ni potrjeno, da je vseh pet obratov prenehalo delovati. Nedavna odkritja piratskih CD-ROMov in preiskave kažejo, da utegneta še vedno delovati vsaj dva od omenjenih obratov.
Italijanski baron je 50 let živel v hotelu
15. 04. 1998 08.25
Kar 50 let je premožni italijanski baron živel v znamenitem hotelu Hotel delle Palme v središču sicilijanskega Palerma. Kot so poročali italijanski časniki, je Giuseppe di Stefano pred kratkim umrl v starosti 91, v skladu z njegovo zadnjo željo pa so ga pokopali čisto potihem in brez hrupa. Domišljijo Sicilijancev sta podžigala "izgnanstvo" v najlepšem hotelskem apartmaju, na katerega se je di Stefano obsodil sam, ter njegov življenjski slog. Di Stefana so opisovali kot skrivnostnega in ekscentričnega moškega. Kot pravi legenda, naj bi ga mafija prisilila, da se je "živ zazidal".
Grčija: potres 4,3 stopnje po Richterju
13. 04. 1998 12.00
Na severu Grčije so davi ob 2. uri in 53 minut po lokalnem času registrirali potres z močjo 4,3 stopnje po Richterju. Z geofizičnega inštituta solunske univerze so sporočili, da je bil epicenter potresa kakih 50 kilometrov zahodno od kraja Kozani. V potresu, ki so ga občutili na širšem območju severne Grčije, ni bilo žrtev niti gmotne škode. Na istem območju je bilo v potresu maja leta 1995 25 ranjenih.
Naprodaj otok v južnem Pacifiku
12. 04. 1998 10.56
Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico
11. 04. 1998 10.33
Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Izidi 25. kroga v 1.SNL
11. 04. 1998 10.07
Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2 (1:2),
Nemški zunanji minister Kinkel svari Beograd
10. 04. 1998 17.43
Nemški zunanji minister je s kritično izjavil, da od zadnjega srečanja kontaktne skupine 25. marca glede kosovskega vprašanja ni prišlo do vidnega napredka. Verodostojna ponudba za dialog še vedno ne leži na mizi, je v Bonnu pojasnil Kinkel. Beograd se po ministrovem mnenju tako kot prej z raznimi postopki upira pomoči od zunaj, načrtovani referendum Beograda pa je Kinkel imenoval "novo breme" za rešitev konflikta. Po Kinklovih besedah "manevri", s katerimi se Beograd skuša izogniti in zavlačuje rešitev kosovskega vprašanja, ne bodo imeli vpliva na mednarodno skupnost. Kinkel je od Beograda zahteval "verodostojno pripravljenost na pogajanja" za rešitev konflikta z udeležbo tretje strani. Od tega je tudi odvisna "povratna vozovnica Beograda" v Evropo in mednarodne organizacije.