3 Ljubljana
Črnogorski športniki po OI samostojno
31. 07. 2000 21.05
Črnogorski športniki bodo po olimpijskih igrah v Sydneyju zapustili jugoslovansko olimpijsko reprezentanco, je novinarjem v Podgorici povedal predsednik črnogorskega olimpijskega komiteja Rade Djurdjić. Črnogorski športni delavci bodo igre v Sydneyju izkoristili za promocijo lastne črnogorske države z lastno zastavo in moštvi, je trditve Djurdjića povzela ameriška tiskovna agencija AP.
''Stranka je odprta za nove člane''
31. 07. 2000 20.13
Na današnji novinarski konferenci so predstavniki SLS+SKD Slovenske ljudske stranke podrobno predstavili odzive na sedanje zapletene politične razmere.
Zdravstvo bo prioriteta proračuna
31. 07. 2000 18.13
Ministrstvo za zdravstvo je Pediatrično kliniko uvrstilo med prioritetne naloge v prihodnjem obdobju, je danes v pogovoru z vodstvom klinike poudaril minister za zdravstvo Andrej Bručan ter ob tem izrazil pričakovanja, da bo zdravstvo tudi ena od prioritet prihodnjega državnega proračuna. Minister Bručan je izrazil še pričakovanje po podpori in razumevanju poslancev državnega zbora, ki so sprejeli zakon o izgradnji Pediatrične klinike in imajo v okviru proračunske razprave tudi možnost nameniti zadostna finančna sredstva za čimprejšnjo realizacijo izgradnje nove Pediatrične klinike v Ljubljani.
Arhar se še ne bo pridružil SLS+SKD
31. 07. 2000 16.39
Guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar trenutno ne namerava prekiniti mandata, ki mu ga je podelil državni zbor, zato se zahvaljuje SLS+SKD Slovenski ljudski stranki za izkazano zaupanje v njihovem javnem povabilu, da naj se aktivno vključi v delo njihove stranke. Kljub simpatijam, ki jih ima do ''pomladne opcije'', guverner ne bo prekinil mandata, kar bi vsekakor zahtevala tovrstna strankarska dejavnost.
Nedelja na MPF
31. 07. 2000 16.31
Na sinočnjem koncertu na Ljubljanskem gradu v okviru <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnega poletnega festivala </A>so nastopili flavtistka Irena Grafenauer, violinist Rainer Kussmaul in violist Wolfram Christ. V prvem delu koncerta so izvedli dela Regerja in Mozarta, po odmoru pa še Hoffmeistra in Beethovna.
Rezerve Hrvaške 3,53 milijarde USD
31. 07. 2000 11.53
Skupne devizne rezerve Hrvaške narodne banke (HNB) so na dan 27. julija letos znašale 3,537 milijarde ameriških dolarjev, kar je rekorden znesek deviznih rezerv. V primerjavi z julijem lani so devizne rezerve Hrvaške narodne banke porasle za 28,37 odstotka. Okrepljeno povpraševanje poslovnih bank po kunah se je iz predsezone preneslo še v sezono. Tako je HNB v zadnjih dveh mesecih od poslovnih bank odkupila 158,87 milijona ameriških dolarjev, piše zagrebški Vjesnik, sklicujoč se na sporočilo s seje sveta HNB. Devizne rezerve hrvaške centralne banke so januarja letos znašale 2,85 milijarde ameriških dolarjev. Februarja so bile nekaj manjše, 2,8 milijarde USD, od marca, ko so znašale 2,92 milijarde USD, pa so se samo še vzpenjale: aprila so dosegle 2,94 milijarde, maja 3,1 milijarde in junija 3,23 milijarde USD.
Na poletnem festivalu nocoj jazz in orgelska glasba
31. 07. 2000 09.21
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani bosta nocoj na sporedu dva koncerta. Organist Petr Rajnoha bo v svojem nastopu v Frančiškanski cerkvi izvedel dela Mendelssohna, Bartholdyja, Francka, Kucharja, Bacha in Regerja. Petr Rajnoha je bil rojen v Znojmu na Moravskem, študiral pa je v Brnu, Parizu in Pragi. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dobil več nagrad in priznanj, med drugim tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in nagrado občinstva na tekmovanju v Nuernbergu leta 1998.
Prvi obisk predstavnikov škofijske Karitas v BiH
30. 07. 2000 18.08
Predstavniki koprske škofije in škofijske Karitas bodo v začetku avgusta prvič obiskali Banja Luko, s katero jih povezuje humanitarna akcija Streha nad glavo. Doslej so z akcijo pri koprski Karitas zbrali 12 milijonov tolarjev, s čimer so obnovili devet domov družin, ki so ostale brez strehe nad glavo, so sporočili iz koprskega škofijskega ordinariata. Akcija Karitasa Streha nad glavo poteka v Sloveniji že več let. Vsaka škofijska Karitas na ta način pomaga prebivalcev določene škofije v BiH, tako da Karitas v Kopru zbrana sredstva namenja Banja Luki. Ob odločitvi škofije v Banja Luki, da zbrana sredstva nameni obnovi porušenih domov, so pred dobrim letom iz Kopra v BiH prepeljali za 2,7 milijona tolarjev gradbenega materiala, ob tednu Karitasa pa so direktorju banjaluške Karitas izročili ček za pet milijonov tolarjev.
Izidi teniških turnirjev
30. 07. 2000 11.51
Izidi teniških turnirjev:
Mednarodno skavtsko srečanje
30. 07. 2000 11.14
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov se skupaj s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo odpravlja na mednarodno skavtsko srečanje, ki bo 1. avgusta v Coimbri na Portugalskem. Zbrali se bodo ''ob mizi različnosti'', sporočajo iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Devizni priliv turizma letos
30. 07. 2000 11.06
Slovenski turistični devizni priliv, ki je v letih po osamosvojitvi Slovenije pokrival izpad deviznih prihodkov od blagovnega izvoza, po letu 1996 beleži stalen padec. Zmanjšuje se predvsem turistični devizni priliv iz prostocarinskih prodajaln (PCP) ter prodaje goriv na bencinskih servisih, medtem ko devizni priliv turističnih agencij in hotelov po besedah samostojne svetovalke na Združenju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije Majde Dekleva že nekaj let zapored raste.
Cene gostinskih storitev malenkost višje
30. 07. 2000 10.53
Cene gostinskih storitev so se junija letos v primerjavi z majem zvišale za 0,2 odstotka. Na letni ravni (junij 1999 - junij 2000) so bile cene višje za 4,6 odstotka, v prvi polovici letošnjega leta pa so po podatkih državnega statističnega urada cene gostinskih storitev porasle za 2,5 odstotka.
Skupščina SCT v senci terjatev upnikov
30. 07. 2000 10.50
V prostorih GZS bo jutri skupščina delničarjev SCT, ki je v preteklih tednih močno razburkala duhove med družbo SCT in njenimi upniki. SCT naj bi po nekaterih podatkih upnikom dolgoval več sto milijonov mark. Nekateri upniki, ki sestavljajo upniški odbor, napovedujejo prihod na skupščino, saj se želijo po besedah predsednika upniškega odbora Jožeta Mačka iz družbe Ozelot neposredno seznaniti s sprejetimi sklepi. Sicer pa se bodo delničarji SCT na skupščini seznanili z lanskimi poslovnimi rezultati, poleg tega pa bodo odločali o razdelitvi dobička, nekaterih spremembah statuta in imenovanju revizorske hiše za leto 2000.
Vijoličasti ta vikend ne bodo igrali
29. 07. 2000 17.41
Tekmovalna komisija Nogometne zveze Slovenije je ugodila prošnjama Maribora Pivovarne Laško in HIT-a Gorice za preložitev prvenstvenih tekem drugega oziroma četrtega kroga državnega prvenstva v Si.mobil ligi. Maribor Pivovarna Laško je za preložitev sobotne tekme 2. kroga, ko bi ob 20. uri moral igrati s Primorjem v Ljudskem vrtu, zaprosil zaradi devetih poškodovanih igralcev. Ob tem se mora moštvo vijoličastih pripraviti na povratno tekmo 2. predkroga lige prvakov. Po porazu z 2:0 proti moldavskemu prvaku Zimbruju bodo v sredo, 2. avgusta Mariborčani poskušali nadoknaditi zaostanek na domačem igrišču. Termin tekme med državnim prvakom in Primorjem bo znan do 4. avgusta. HIT Gorica je zaprosila za preložitev tekme 4. kroga proti Mariboru Pivovarni Laško. Goričani se bodo namreč kasneje vrnili z gostovanja v pokalu UEFA v Azerbajdžanu. Termin tega obračuna bo znan do 25. avgusta.
Potres v bližini Brežic
29. 07. 2000 16.33
Uprava Republike Slovenije za geofiziko sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v petek, 28. julija 2000 ob 20. uri in 57 minut močan potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 84 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Brežic. Preliminarno ocenjena magnituda (velikostna stopnja) potresa je bila 3.0. Po prvih podatkih je bila intenziteta (učinki) potresa v nadžariščnem območju pete stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili prebivalci Krškega, Brestanice in okoliških krajev.
Miren protesten shod v Ljubljani
29. 07. 2000 14.31
Status začasnega zatočišča naj bi po priporočilih Združenih narodov in EU trajal največ pet let. Osebe z začasnim statusom v Sloveniji imajo ta status že osem let; ves ta čas nimajo pravice do dela, obseg zdravstvenega zavarovanja ni določen, čas bivanja pa jim ni uradno priznan, so na transparent zapisali člani Amnesty International Slovenije, ki so se dopoldne zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani. Z mirnim protestnim shodom, ki se ga je udeležilo približno 50 protestnikov, so želeli opozoriti na probleme na področju varstva človekovih pravic beguncev.
Šoferski izpit opravi približno 42.000 ljudi
29. 07. 2000 11.01
V minulem desetletju je v Sloveniji letno pristopilo k opravljanju praktičnega dela vozniškega izpita za kategorije od A do F povprečno 75.000 kandidatov, od katerih je bilo uspešnih približno 42.000, kažejo podatki oddelka za upravne zadeve prometa na notranjemu ministrstvu. Opravljanje vozniškega izpita je v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa v pristojnosti tega resorja, medtem ko je usposabljanje do šoferskega izpita z omenjenim zakonom prešlo v okvire šolskega ministrstva. V Sloveniji je sicer v register vpisanih 287 avto šol, na katerih poučuje 23 učiteljev predpisov in 2350 voznikov inštruktorjev, je v pogovoru pojasnil vodja oddelka za avto šole v sektorju za izobraževanje odraslih na MŠŠ Franc Jurman.
Nevaren virus tudi v Sloveniji
28. 07. 2000 20.02
Smrtonosni virus zahodnega Nila, ki se je pred kratkim pojavil v New Yorku, dobro poznajo tudi slovenski znanstveniki. Največjo epidemijo je sicer povzročil med letoma 1996 in 1997 v Bukarešti, kjer je obolelo 400 ljudi, za posledicami pa jih je 46 umrlo. V Sloveniji okužbe s tem virusom še niso dokazali, na mikrobiološkem inštitutu pa imajo konkretne podatke, da virus v Sloveniji obstaja.
Datumu volitev je znan
28. 07. 2000 17.21
Po sredinem ločenem posvetovanju predsednika republike Milana Kučana s predsednikoma državnega zbora in vlade, Janezom Podobnikom in Andrejem Bajukom, ter prvaki parlamentarnih strank o dnevu razpisa in o dnevu glasovanja na letošnjih državnozborskih volitvah, je predsednik Kučan včeraj predstavil svojo odločitev o razpisu jesenskih volitev.
Policisti odslej tudi na rolerjih
28. 07. 2000 17.20
Na današnji tiskovni konferenci je direktor Policijske uprave Ljubljana, Branko Slak, predstavil najnovejšo pridobitev - policiste na rolerjih. Kot je zatrdil, gre zgolj za preizkušnjo, saj je potrebno najprej ugotoviti, ali so policisti na rolerjih sploh primerni za Ljubljano.
Zbiranje podpisov za novo stranko
28. 07. 2000 15.48
Politični boj na desnici za glasove volivcev se nadaljuje. Svet SLS + SKD - Slovenska ljudsk stranka je včeraj sklenil ponovno povabiti guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, da se jim pridruži. Bajuk, Peterle in njuni somišljeniki pa so že pričeli zbirati podpise za ustanovitev nove krščanskodemokratske stranke.
Rast turističnega obiska v Sloveniji
28. 07. 2000 14.22
Slovenske turistične kraje in znamenitosti je junija obiskalo 191.723 gostov, kar je za 12 odstotkov več kot v istem mesecu lani. Po prvih podatkih državnega urada za statistiko o turističnem prometu so v Sloveniji v prvih šestih mesecih letos zabeležili 832.617 turistov, kar je prav tako za 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lanskim junijem je precej upadel obisk domačih gostov, in sicer za 11 odstotkov na 79.187, medtem ko se je obisk tujcev v šestem mesecu okrepil za 37 odstotkov, saj so jih našteli 112.536.
Industrijska proizvodnja višja za 10,3 odstotka
28. 07. 2000 14.16
Obseg industrijske proizvodnje je bil junija za 3,5 odstotka višji kot maja, v primerjavi z lanskim junijem pa se je povečal za 10,3 odstotka, je v prvi, skrajšani objavi podatkov sporočil državni statistični urad. Industrijska proizvodnja je bila v letošnjem prvem polletju glede na enako obdobje lani višja za 8,4 odstotka, medtem ko je bil obseg proizvodnje na področju oskrbe z elektriko, plinom in vodo višji za 9,4 odstotka.
Najvišja stopnja rasti v Evropi
28. 07. 2000 12.48
Po podatkih združenja evropskih letalskih družb (AEA) se je število potnikov na letalih potniških letalskih družb znotraj Evrope lani povečalo za 4,5 odstotka, na prvem mestu po rasti prometa pa je Slovenija s 25-odstotno lansko rastjo. Višje stopnje rasti so zabeležile še Islandija, Madžarska, Irska in Češka, medtem ko je letalski promet leta 1999 najbolj upadel v Turčiji. To je posledica avgustovskih potresov, navajajo predstavniki omenjenega združenja. Na tradicionalno najgostejših letalskih trgih so nadpovprečni promet ustvarile Nemčija, Francija, Nizozemska in Španija, katerih rast v prometu je bila sedemodstotna, nekoliko nižjo rast pa sta imeli Italija in Velika Britanija.
Povečan promet ta vikend
28. 07. 2000 11.43
Pred nami je konec tedna v najvišji turistični sezoni, zato naj bi bil po napovedih prometnih strokovnjakov tudi promet na vseh glavnih cestah po državi in tudi pri vstopu v državo najgostejši v letošnji turistični sezoni. Po napovedih Avto moto zveze Slovenije (AMZS) je prvo povečanje prometa pričakovati že danes popoldne, predvsem v smeri proti morju. Do zastojev bo popoldne lahko prihajalo predvsem na koncu avtoceste v Kozini ter na cestninskih postajah na vstopu in izstopu z avtoceste. AMZS zato domače turiste naproša da se, če je le mogoče, izognejo oz. se na pot proti morju odpravijo izven najbolj prometnih terminov. Promet jutri naj bi bil gost že od zgodnjih jutranjih ur predvsem iz smeri Avstrije in Italije. Do daljših čakalnih dob lahko pride že na mejnih prehodih pri vstopu v državo, na cestninskih postajah ter na ozkih cestnih grlih. Največjo gostoto prometa za jutri je tako po napovedih pričakovati na izstopu z avtoceste v Postojni med 5. in 15. uro, na cestninski postaji Razdrto med 6. in 12. uro, na koncu avtoceste v Kozini med 8. in 18. uro ter nato na vseh cestah proti morju. Poleg omenjenih odsekov bodo zelo obremenjene tudi glavne ceste Karavanke - Ljubljane, Šentilj - Ljubljana in Šentilj - Zagreb ter Ljubljana - Zagreb.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Pukšičevo končno poročilo sprejeto
27. 07. 2000 19.51
Pukšičeva preiskovalna komisija je pozno popoldne na korespondenčni seji končno poročilo le sprejela. Zanj je glasovalo šest od desetih članov komisije.
Minister se je sestal z avtoprevozniki
27. 07. 2000 19.45
Minister za promet in zveze Anton Bergauer se je sestal s predstavniki sindikata avtoprevoznikov Slovenije (SAS). Slednji so se ministru znova potožili nad razmerami v panogi, izpostavili so problem lastnega statusa, ministra pa so seznanili še s slabimi odnosi z vlado, ministrstvi in zbornicami, slabimi pogoji poslovanja ter problematičnimi predpisi zakona o prevozih v cestnem prometu.
Obnova parlamenta
27. 07. 2000 19.43
Z začetkom parlamentarnih počitnic prvega avgusta se bodo začela tudi obnovitvena dela v veliki dvorani državnega zbora. Načrtovano prenovo, ki bo davkoplačevalce stala okoli 450 milijonov tolarjev, naj bi končali v štirih mesecih.
Podobnik predstavil načrte za razvoj Telekoma
27. 07. 2000 19.41
Prvič po tem ko ga je vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, je Marjan Podobnik z ekipo predstavil načrte za razvoj podjetja. Kot kaže, se je Podobnik dela lotil s precejšnjo vnemo in temu ustrezno so precej smeli tudi njegovi načrti.