3 Ljubljana
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Rast števila uporabnikov interneta se je v Sloveniji nekoliko upočasnila
11. 04. 1998 12.14
Rezultati raziskave združenja Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki so jo opravili februarja letos, kaže, da se je rast števila prebivalcev, ki so uporabili internet, v zadnjem obdobju nekoliko upočasnila. Po zadnjih podatkih je internet uporabilo 18 odstotkov prebivalstva v starosti od 15 do 65 let, kar pomeni približno 250.000 ljudi. Za drugo polovico leta 1997 je bila značilna nagla rast, saj je delež uporabnikov porasel z 11 na 16 odstotkov. Ker internet uporablja že večina šolajoče mladine, so pri RIS prepričani, da bo drugi krog širitve uporabnikov, ki bo zajel predvsem gospodinjstva in podjetja, bistveno počasnejši. Po podatkih RIS je rednih uporabnikov, ki internet uporabljajo vsaj enkrat mesečno, več kot 100.000, več kot 30.000 oseb pa ga uporablja vsak dan.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 11.17
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Zaradi snega je cesta prek Vršiča do nadaljnjega zaprta, na cesti prek mejnega prehoda Predel pa je obvezna zimska oprema. Zaradi grozeče nevarnosti padajočega kamenja je popolna zapora magistralne ceste Peršeti - Most na Soči v kraju Pod Kjučem. Obvoz je urejen. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnem prehodu Dolga vas, čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
Izidi 25. kroga v 1.SNL
11. 04. 1998 10.07
Rudar Velenje - HIT Gorica 1:2 (1:2),
Union Olimpija - Helios 103:73 (59:37)
11. 04. 1998 10.04
Košarkarji Uniona Olimpije so v prvem polfinalu na zaključnem turnirju slovenskega pokala v Novem mestu premagali Helios s 103:73 (59:37). V finalu (nedelja, 18.00) se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Krka - Pivovarna Laško.
Obeti
11. 04. 1998 09.16
V ponedeljek in torek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami.
Vremenska slika
11. 04. 1998 09.16
Naši kraji so na obrobju obsežnega območja nizkega zračnega pritiska s središčem nad zahodno Evropo. Prek zahodne in srednje Evrope se pomikajo proti vzhodu vedno novi frontalni valovi, ki vplivajo na vreme tudi pri nas. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen zrak.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Napoved za sosednje pokrajine
11. 04. 1998 09.15
V sosednjih pokrajinah bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Več padavin bo v Alpah.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 09.14
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
Več kot 150.000 ljudi izrazilo naprotovanje predlogom pokojninske reforme
10. 04. 1998 17.50
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so ob tem, ko so pripravljali množični protestni shod pod geslom Za varno starost 28. marca v Ljubljani, zbirali tudi podpise v podjetjih in ustanovah proti nekaterim rešitvam reforme pokojninskega sistema, ki so zapisane v beli knjigi. Svoje nasprotovanje tem predlogom je v slabih treh tednih prostovoljno s svojimi podpisi izrazilo več kot 150.000 ljudi, je danes zapisal predsednik ZSSS Dušan Semolič v pismu ministru za delo, družino in socialne zadeve Antonu Ropu.
Dve zahtevni glasbeno-scenski deli v enem opernem večeru
10. 04. 1998 17.49
Deli Igorja Stravinskega Oedipus Rex in Carla Orffa Trionfo di Afrodite, ki ju bodo v četrtek, 16. aprila, v SNG Opera in balet Ljubljana premierno uprizorili v enem večeru, sta po glasbeni strani obe sodobni in za izvajalce zahtevni, tako da sta bolj znani po koncertnih ali "polscenskih" uprizoritvah. Povezano uprizoritev opere-oratorija in kantate so pripravili dramaturginja in asistentka režije Tatjana Ažman, režiser Krešimir Dolenčić, dirigent Loris Voltolini, scenografka Izabela Šimunović, kostumograf Alan Hranitelj, koreograf Matjaž Farič in drugi; poleg sila zahtevnih glavnih pevskih vlog, predvsem pri Stravinskem, pa se bo z dobro opravljenim delom lahko dokazal predvsem operni zbor, ki bo nelahko partituro pel po spominu; poleg tega bo ansambel obe deli izvajal v izvirnih jezikih.
Končno poročilo posebne komisije o nepravilnostih Dars gotovo čez tri mesece?
10. 04. 1998 17.48
Minister za promet in zveze Anton Bergauer je na nedavnem skupnem sestanku posebne komisije pri prometnem ministrstvu in predstavnikov Družbe za avtoceste v Sloveniji (Dars) določil 90-dnevni rok, v katerem naj bi komisija sklenila delo in pripravila končno poročilo o oceni investicij ter pogojih, pod katerimi so bila oddana in izvedena dodatna dela na avtocestnih odsekih Zadobrova - Tomačevo in Šentjakob - Malence. Kot so sporočili z ministrstva za promet in zveze, bo lahko minister Bergauer na podlagi končnega poročila ustrezno ukrepal in vladi tudi predlagal primerne odločitve. Omenjeno sporočilo za javnost je ministrstvo za promet in zveze pripravilo zaradi različnih informacij, ugibanj in ocen v zvezi z delom in poročilom posebne komisije za oceno investicij, ki naj bi se po nedavnih obravnavah avtocestne problematike v parlamentarnih delovnih telesih in na zasedanjih državnega zbora pojavile v javnosti.
Janša: Mali udar čez noč
10. 04. 1998 17.47
Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.
V DZ ustanovili Skupino prijateljstva s Poljsko
10. 04. 1998 17.45
Poleg obstoječih skupin prijateljstva z Veliko Britanijo, Češko, Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Zvezno republiko Jugoslavijo, Kanado, Madžarsko, Avstrijo, Združenimi državami Amerike, Hrvaško in Italijo so v slovenskem državnem zboru ustanovili tudi Skupino prijateljstva s Poljsko. V skupini je enajst članov, njen predsednik pa je Janez Kramberger, so sporočili iz DZ.
BiH hvaležna za pomoč Slovenije; želja po nadaljnji podpori
10. 04. 1998 17.40
Svoje bivanje in pogovore v Ljubljani sem izkoristil v prvi vrsti za to, da se Sloveniji zahvalim za prijateljsko in dosledno podporo neodvisnosti in suverenosti BiH ter njeni ohranitvi v mednarodno priznanih mejah, in za pomoč, ki jo je nudila v najtežjih dneh njene zgodovine, je povedal predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović v izjavi za javnost po današnjih pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Izetbegović je pozdravil tudi slovensko pobudo za oblikovanje mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min v BiH. S predsednikom Kučanom sta se strinjala, da so bili današnji in včerajšnji pogovori, na katerih so se sogovorniki dotaknili številnih dvostranskih in drugih vprašanj, zelo prijateljski in plodni. Izetbegović, ki danes zaključuje dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, je posebej izpostavil željo Sarajeva, da bi Slovenija "kot ugledna in vplivna država podprla vključitev BiH v evroatlantske integracije, predvsem v Svet Evrope". Visoki gost iz BiH je predsednika Kučana in premiera Janeza Drnovška, s katerim se je srečal včeraj, seznanil s svojim pogledom na trenutni položaj v BiH in na prihodnji razvoj države. "Z zadovoljstvom sem ugotovil, da so naši pogledi v zvezi s tem vprašanjem skoraj identični," je dejal Izetbegović.
SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu
10. 04. 1998 17.38
Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.
Razstavo razstav bodo za deset dni zaprli
10. 04. 1998 10.32
Iz Muzeja novejše zgodovine v Cekinovem gradu so sporočili, da bo Razstava razstav - posebna razstava, s katero so povzeli in predstavili pestro in bogato zgodovino svoje ustanove - od 16. do 25. aprila začasno zaprta.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Obeti
10. 04. 1998 08.54
V nedeljo in ponedeljek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme; spremenljivo do pretežno oblačno bo z občasnimi padavinami, deloma plohami in posameznimi nevihtami. Še bo pihal jugozahodni veter. Hladneje bo.
Vremenska slika
10. 04. 1998 08.53
Naši kraji so na obrobju obsežnega območja nizkega zračnega pritiska s središčem nad zahodno Evropo. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje prehodno malo manj vlažen zrak.
Napoved za sosednje pokrajine
10. 04. 1998 08.53
V krajih vzhodno od nas bo delno jasno, drugod v sosednjih pokrajinah pa spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bo v krajih zahodno od nas spet začelo deževati. Jutri bo povsod spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami.
Napoved vremena za Slovenijo
10. 04. 1998 08.52
Danes bo sprva delno jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo v vzhodnih krajih še delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, v zahodnih krajih bodo ponekod občasno že padavine. Spet bo pihal jugozahodni veter.
Vlada dosegla dogovor s Fidesom
09. 04. 1998 18.19
Vlada je danes potrdila informacijo o pogovorih med pogajalsko skupino vlade in sindikatom Fides. Gre za dogovor med ministrstvom za zdravstvo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zdravniškimi združenji in bolnišnicami o izvedbi in predlogu aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Dogovor, ki bo podpisan 15. aprila letos, sta novinarjem po seji vlade predstavila minister za zdravstvo Marjan Jereb in državni sekretar Janez Zajc.
Blatter v Sloveniji
09. 04. 1998 17.48
V četrtek prihodnji teden bo Slovenijo obiskal generalni sekretar Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter. Obisk visokega nogometnega delavca ni povezan z njegovo kandidaturo za novega predsednika FIFA, Blatter bo v Sloveniji zato, ker bo odprl strokovni seminar FIFA Futuro II., ki bo potekal na Bledu od 16. do 23. aprila. Poleg slovenskih nogometnih delavcev bodo Švicarja sprejeli tudi na ministrstvu za šolstvo in šport, Olimpijskemu komiteju Slovenije, 17. aprila pa bo obiskal tudi kabinet predsednika republike Milana Kučana.
Predsednik predsedstva BiH Izetbegović prispel na uradni obisk
09. 04. 1998 17.46
Na povabilo predsednika države Milana Kučana je na dvodnevni povratni uradni obisk v Slovenijo prispel predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović v spremstvu zunanjega ministra BiH Jadranka Prlića. Po sprejemu z vojaškimi častmi pred predsedniško palačo bosta imela predsednika Kučan in Izetbegović pogovor na štiri oči, nato pa bo gosta sprejel premier Janez Drnovšek. Predsednik predsedstva BiH se bo na gradu Brdo pri Kranju drevi srečal tudi s predstavniki bošnjaške skupnosti v Sloveniji. Jutri bosta imela predsednika in delegaciji uradne pogovore, zatem je predvidena izjava za javnost, predsednika pa naj bi pripravila tudi posebno skupno izjavo. Zunanji minister BiH Prlić se bo jutri ločeno srečal z vodjo slovenske diplomacije Borisom Frlecem. Predsednik predsedstva BiH bo ob koncu uradnega dela obiska v Ljubljani odpotoval na zasebni obisk na slovensko Obalo.
Pobuda Liberalne stranke v zvezi s financiranjem SLS
09. 04. 1998 17.16
Ob javnih pa tudi strokovnih in parlamentarnih razpravah in napovedanih kritikah oz. poizvedbah pristojnih organov v zvezi z načinom financiranja Slovenske ljudske stranke (SLS) je neparlamentarna Liberalna stranka (LS) dala pobudo, da se enake poizvedbe in koraki podvzamejo pri vseh slovenskih političnih strankah. Po njihovem mnenju bo slovenska politična javnost le tako imela jasno in čisto sliko o tovrstnem delovanju vseh strank. LS opozarja, da finančno ministrstvo ni in noče podvzeti ustreznih korakov, niti obravnavati ustreznih formalno vloženih in zakonitih pobud v zvezi s premoženjem političnih organizacij, ki so prenehale delovati v skladu z zakonom o političnih strankah iz leta 1994 in katerih imetje po tem zakonu zapade proračunu RS. Tovrstna dogajanja ne smejo služiti za diskvalifikacijo posameznih strank, ampak morajo prispevati k jasnosti in zakonitosti finančnega poslovanja vseh strank, v vsakem primeru pa varovati javni interes in interes davkoplačevalcev, je LS še zapisala v svoji pobudi.
Zeleni zahtevajo sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice
09. 04. 1998 17.16
Zeleni Slovenije s podpisanim predsednikom Ivanom Tomšetom je danes na ministra za kulturo Jožefa Školjča naslovila zahtevo za sanacijo kulturne in okoljske škode v parku Mokrice. Škodo v naravnem zavarovanem območju grajskega kompleksa Mokrice naj bi po njihovem mnenju "zaradi ekonomskega vandalizma" povzročile Terme Čatež.