3 leta
Makedonija in Bolgarija blizu rešitvi jezikovnega spora
04. 04. 1998 10.02
Bolgarija in Makedonija sta blizu rešitvi dolgoletnega spora o tem, ali obe državi govorita isti jezik. Tiskovni predstavnik bolgarskega zunanjega ministrstva Radko Vlajkov je po pogovorih v Skopju povedal, da sta strani izrazili voljo, da poiščeta rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.
Isabelle Huppert gostiteljica 51. cannskega festivala
03. 04. 1998 17.52
Francoska igralka Isabelle Huppert, z dvanajstimi predvajanimi filmi nedvomno ena od rekorderk od cannskega festivala, bo v Festivalski palači 13. maja slovesno odprla letošnji 51. mednarodni filmski festival v Cannesu, so danes sporočili prireditelji. Isabelle Huppert, pred dvajsetimi leti okronana kot najboljša igralka za vlogo zastrupljevalke v drami Violette Nozieres svojega najljubšega režiserja Claudea Chabrola, bo nasledila Jeanne Moreau kot gostiteljica slovesnega odprtja in zaključka festivala 24. maja. Stara cannska znanka, članica žirije leta 1984 Isabelle Huppert je v Cannesu predstavljala filme najrazličnejših narodnosti. Na cannsko la Croisette je prvič prišla leta 1975 s filmom Aloise Liliane Kermadec. Dve leti kasneje se je vrnila s Čipkarico Švicarja Clauda Gorette, nato pa še z zmagoslavno Violette Nozieres in Sestrama Bronte Andreja Techineja.
50-letnica Akademske folklorne skupine France Marolt
03. 04. 1998 10.46
Akademska folklorna skupina France Marolt letos praznuje 50-letnico delovanja. Vrhunec praznovanj, ki bodo potekala vse leto, bo jubilejni koncert v soboto, 4. aprila, skupaj s ponovitvijo v nedeljo, 5. aprila, v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu. V tej hiši bo od 3. do 6. aprila tudi priložnostna razstava, povzetek večje, ki je bila nedavno na ogled v KIC Križanke.
Hitri vlak med Pekingom in Šanghajem
03. 04. 1998 10.21
Železnico hitrega vlaka med 1.300 kilometrov oddaljenima Pekingom in Šanghajem naj bi začeli graditi leta 2000, je sporočilo kitajsko ministrstvo za železnice.
Srečanje litovskega predsednika in poljskega premiera
03. 04. 1998 09.42
Litovski predsednik Valdas Adamkus, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku na Poljskem, se je včeraj sestal s premierjem Jerzijem Buzekom. Sogovornika sta največ pozornosti namenila gospodarskim odnosom ter razmeram na meji med obema državama.
ZR Jugoslavija bo kupila osem airbusov A-319
02. 04. 1998 18.16
Jugoslovanski letalski prevoznik JAT namerava do leta 2005 kupiti osem letal vrste airbus A-319. Predstavniki JAT-a in Airbusa so v jugoslovanskem glavnem mestu že podpisali predpogodbo, je poročal jugoslovanski tisk. Skupna vrednost naročil znaša 300 milijonov dolarjev. Nakupno pogodbo naj bi podpisali v prihodnjih dveh mesecih.
Commerzbank z rekordnim dobičkom
02. 04. 1998 18.15
Nemška Commerzbank je v minulem poslovnem letu ustvarila najvišji dobiček v svoji zgodovini. Kot so sporočili iz banke, se je dobiček pred obdavčitvijo v letu 1997 povzpel za 16 odstotkov na 2,09 milijarde mark. Obseg poslovanja v letu 1997 se je povzpel za 15,3 odstotka na 520 milijard mark. Do konca leta namerava banka zaposliti še 2000 ljudi, od tega polovico v centrali v Frankfurtu, preostanek pa v podružnicah v tujini.
Kip meseca aprila - delo Janeza Zorka
02. 04. 1998 17.48
V kiparski galeriji Latobia bodo v torek, 7. aprila, predstavili kip meseca aprila, in sicer je direktorica Centra Brdo pri Kranju Danica Purg izbirala med deli Janeza Zorka v njegovem francoskem ateljeju. V Latobii bodo ob tej priložnosti razstavili Zorkov kip Srečanje iz belgijskega marmorja ter njegove male plastike iz kamna in lesa. Razstava bo šesta predstavitev Janeza Zorka v Sloveniji. Janez Zorko, rojen leta 1939 v Podgorju nad Sevnico, od leta 1964 živi v Parizu, kjer se je šolal na Visoki šoli za risanje, grafiko, kiparstvo in modelarstvo. Med letoma 1974 in 1986 je predaval estetiko na oddelku lepih umetnosti in umetniških znanosti na pariški univerzi Pantheon-Sorbonne. Od leta 1969 ima na Montparnassu svoj atelje. Zorko je svoja dela predstavil na 28 samostojnih razstavah, 136 skupinskih razstavah in treh simpozijih, v Franciji je postavil 6 javnih monumentalnih del, prejel pa je tudi pet nagrad.
Mednarodni simpozij Josip Ipavec in njegov čas
02. 04. 1998 09.31
Znanstvenoraziskovalni center SAZU bo v petek in soboto, 3. in 4. aprila, v Ljubljani pripravil mednarodni simpozij z naslovom Josip Ipavec in njegov čas; in sicer ob 125-letnici skladateljevega rojstva in ob krstni uprizoritvi njegove opere Princesa Vrtoglavka novembra lani v Mariboru. Ipavec je med drugim leta 1901 napisal prvi slovenski balet Možiček, s samospevi pa se je uveljavil tudi na evropskem glasbenem prizorišču.
Ukradli najstarejšega pekinškega kamnitega Budo
02. 04. 1998 08.34
Iz kitajske vasi so ukradli najstarejši kamniti kip Bude na širnem območju Pekinga, ki je tam stal 1500 let, poroča agencija Associated Press. Tatovi so poldrugi meter visok kip Bude na kovinskih ceveh odvlekli iz kamnite hiše v vasi Dongerižing. Odličen primerek kiparstva izpred poldrugega tisočletja je dolga leta čuval vaščan Jao, piše časnik People Daily.
Najstarejša ameriška priseljenka v Izrael 102-letna Brooklynčanka
02. 04. 1998 08.32
Stodveletnica iz newyorškega Brooklyna se je v ponedeljek priselila v Izrael; gospa, ki je končno uslišala hčerine prošnje, je tako postala najstarejša ameriška priseljenka v judovsko državo.
Teden slovenke drame 1998 v Kranju
02. 04. 1998 08.06
V Prešernovem gledališču v Kranju se je sinoči začel 28. Teden slovenske drame, ki bo potekal do 10. aprila. Pred uvodno predstavo Svatba Rudija Šelige v režiji Matije Logarja in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja so podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo lanskega leta; prejel jo je Matjaž Zupančič za dramo Vladimir.
Poljska upa na vstop v EMU do leta 2006
01. 04. 1998 18.50
Poljski zunanji minister Bronislaw Geremek je v Koebenhavnu danes izrazil upanje, da bo Poljska pripravljena na vstop v Evropsko gospodarsko in denarno unijo (EMU) do leta 2006. Do takrat naj bi namreč izpolnila kriterije iz maastrichtske pogodbe.
NUK: Predavanje in razstava o Heinrichu Heineju
01. 04. 1998 16.19
V Narodni in univerzitetni knjižnici bo od ponedeljka, 6. aprila, naprej na ogled razstava o življenju in delu nemškega poznoromantičnega pesnika Heinricha Heineja (1797-1856), ki so jo v nacionalni knjižnici pripravili v sodelovanju z Goethe-Institutom iz Zagreba in francoskim inštitutom Charles Nodier iz Ljubljane. Poldrugo uro pred odprtjem razstave (ob 17. uri) pa bo v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti o Heineju predaval Jean-Pierre Lefebvre, profesor s pariške Ecole Normale Superieure.
Švicarska družina bo v izložbi veleblagovnice preživela mesec dni
01. 04. 1998 09.22
Neka švicarska družina bo cel mesec preživela v izložbah neke velike blagovnice v Zuerichu. Družina - oče, po poklicu gradbeni delavec, mati ter enajst in tri leta stara otroka - bo prebivala v štirih izložbah, kjer bo mimoidočim na očem živela povsem normalno družinsko življenje. Tako bodo gledali televizijo, jedli, spali ter praznovali rojstni dan hčerke, podnevi pa bodo hodili na delo, v šolo in na sprehode. Lastnik blagovnice je povedal, da so družino izbrali med skupno 60 prijavljenimi zaradi njene povprečnosti. Družinici bodo za ta "ekshibicionističen" podvig plačali 10.000 švicarskih frankov (6500 dolarjev).
Ledeniki - nova turistična atrakcija
01. 04. 1998 09.20
V pokrajini Newfoundland na severovzvhodu Kanade se razvija nova turistična ponudba - ogled ledenih gora. Kot piše tamkajšnji časnik St. John's Tepegraph, se zdi, da po uspehu filma Titanik, posnetem po resnični zgodbi, ledeniki in ledene gore vse bolj navdušujejo ljudi. Po premieri filma, ki pripoveduje o potopu ladje po trčenju ob ledeno goro leta 1912, so se začeli ljudje množično zanimati za ledene gmote. Nekatere družbe organizirajo posebna križarjenja ter večdnevne plovbe s kajakom med ledeniki, na koncu pa izletnikom v spomin podarijo kos ledu. Strokovnjak za ledenike na pomorskem inštitutu v Saint John'su Brian Hill je ocenil: "Ne poznam nobenega drugega kraja na svetu, kjer lahko med vožnjo v službo iz avtomobila občudujete na vodi plavajoče 10.000 le stare ledene gmote, ki se nahajajo med Grenlandijo in vzhodno kanadsko obalo.
Slovenija z Grčijo podpisala protokol o znanstveno-tehnološkem sodelovanju
31. 03. 1998 16.31
Državni podsekretar na ministrstvu za znanost in tehnologijo Peter Volasko in vodja sektorja za mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje na grškem ministrstvu za razvoj Efstratios Carabateas sta danes v imenu obeh ministrstev podpisala delovni Protokol prvega zasedanja slovensko-grškega mešanega odbora za znanstveno in tehnološko sodelovanje, ki opredeljuje prioritetna področja sodelovanja in finančna določila razpisa za program znanstveno-tehnološkega sodelovanja med državama v letih 1998 do 2000.
Danes prvo dejanje sporazuma o šolstvu na Kosovu?
31. 03. 1998 11.35
Z vnovičnim odprtjem inštituta za albanologijo v Prištini naj bi danes začeli uresničevati sporazum o šolstvu, ki so ga leta 1996 podpisali predstavniki kosovskih Albancev in beograjskih oblasti, potem ko so ti 23. marca letos podpisali dogovor o uresničitvi sporazuma, ki je doslej ostal zgolj na papirju.
EU: Začetek pogajanj o članstvu šestih najbolj pripravljenih, tudi Slovenije
31. 03. 1998 11.07
Dan po začetku celovitega procesa vključevanja enajstih kandidatk za članstvo v Evropsko unijo danes petnajsterica v skladu s sklepi z lanskoletnega vrhunskega srečanja v Luxembourgu s kratkimi medvladnimi konferencami na ravni zunanjih ministrov v Bruslju začenja pogajanja o članstvu šestih za ta korak najbolj pripravljenih kandidatk, med njimi Slovenije.
V Bruslju odprli Evropski center za izginule otroke
31. 03. 1998 10.29
Belgijski kralj Albert II. in kraljica Paola sta v Bruslju včeraj odprla Evropski center za izginule in spolno zlorabljene otroke. Ustanovitev omenjenega centra je 20. oktobra 1996 belgijska vlada obljubila družinam žrtev Marca Dutrouxa, v centru pa bo zaposlenih približno dvajset ljudi.
Teden slovenske drame 1998 v Kranju
31. 03. 1998 09.34
V Prešernovem gledališču v Kranju bo od 1. do 10. aprila potekal 28. Teden slovenske drame. Gledališča oz. izvajalske skupine SLG Celje, MGL, gledališča Ptuj, LGL, SNG Drame Maribor, skupine KDO iz Ljubljane, Lutkovnega gledališča Maribor, gledališča Glej in Grapefruit iz Ljubljane, PDG iz Nove Gorice, SMG iz Ljubljane in Cafe teatra iz Ljubljane bodo uprizorili trinajst dramskih besedil izključno slovenskih avtorjev. Pred uvodno predstavo Svatba Rudija Šelige v režiji Matije Logarja in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja bodo podelili nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo lanskega leta (ki je bilo uprizorjeno, izdano ali poslano na natečaj).
Pri 38 letih rodila 22. otroka
31. 03. 1998 09.20
38-letna bolgarska Romkinja je te dni povila 22 otroka. Cvetana Stefanova je 4,8 kilograma težkega dečka rodila v soboto. Bolgarski dnevnik Trud je tudi poročal, da je Cvetana poročena že od 15 leta in da je od poroke rodila po enega otroka na leto. Ženska je iz bolgarske vasi Kiselovo, 200 kilometrov severno od Sofije, in je tako kot njen mož brezposelna. Skupaj s 17 otroki in možem živi v hiši brez elektrike in tekoče vode. Pet njunih otrok pa živi v državnih domovih za otroke.
Norveška bo omejila črpanje nafte
31. 03. 1998 09.16
Norveška bo zmanjšala količino dnevno proizvedene nafte za 100.000 sodčkov, so sklenili predstavniki norveške vlade pred današnjim srečanjem Združenja držav izvoznic nafte (OPEC). Norveška omenjenemu združenju ne pripada, količino izčrpane nafte pa nameravajo omejiti po Veliki noči. Proizvodnja nafte naj bi bila po besedah predstavnikov vlade zmanjšana vse do konca leta. Kot je znano, so članice OPEC-a zaradi nizkih svetovnih cen nafte vsem izvoznicam svetovale, da omejijo količino črpane nafte na 27,5 milijona sodčkov dnevno. Norveška trenutno dnevno proizvede 3,2 milijona sodčkov nafte, kar jo med vsemi državami-proizvajalkami nafte za Saudsko Arabijo uvršča na drugo mesto.
Jospin zavrnil predlog o preložitvi 35 urnega delovnika
31. 03. 1998 08.27
Francoski premier Lionel Jospin je zavrnil pobudo francoskih delodajalcev o preložitvi uvedbe 35 urnega delovnika na leto 2002. Narodna skupščina, v kateri ima večino levica, naj bi v torek v prvem branju podprla predlog zakona o uvedbli 35-urnega delovnega tedna leta 2000.
Romunski premier naj bi drevi odstopil
30. 03. 1998 17.49
Romunski premier Victor Ciorbea naj bi drevi napovedal svoj odstop, poroča tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vladne vire.
Jure Zdovc naslednji dve leti član Union Olimpije
30. 03. 1998 16.41
Vodstvo košarkarskega kluba Uniona Olimpije je pripravilo srečanje z novinarji, na katerem so potrdili skoraj senzacionalno novico, ki so jo sredi prejšnjega tedna objavili nekateri slovenski mediji. 31-letni Jure Zdovc je s podpisom na dveletni pogodbi postal član najboljšega slovenskega kolektiva.
Američani in Rusi najboljši v kratkem programu na SP
30. 03. 1998 12.53
Američan Todd Eldredge, svetovni prvak iz leta 1996, je bil prvi v kvalifikacijski skupini A na svetovnem prvenstvu (SP) v umetnostnem drsanju, ki se je pričelo v Minneapolisu. Drugi v tej skupini je bil njegov rojak Michael Weiss. V skupni B je bil prvi Rus Jevgenij Plušenko pred rojakom in evropskim prvakom Aleksejem Jagudinom.
Jelcin imenoval začasnega notranjega ministra
30. 03. 1998 12.43
Ruski predsednik Boris Jelcin je za začasnega notranjega ministra imenoval dosedanjega pravosodnega ministra Sergeja Stepašina.
Češka vlada se bo morala zadolžiti
30. 03. 1998 12.32
Češka vlada se bo morala v prihodnjih nekaj letih v državi in tujini najverjetneje zadolžiti za približno 110 milijard kron, da bi pokrila izgube v državnih družbah in institucijah za sanacijo bank, je napovedal češki finančni minister Ivan Filip. Minister bo ta teden vladi predstavil analizo, po podatkih katere so pokrite in nepokrite izgube, ki izvirajo iz neizplačanih terjatev v procesu transformacije, ob koncu minulega leta dosegle 170 milijard kron. Ker je pričakovati, da bo del teh terjatev kljub temu ostal neporavnan, bo vladi ostalo 107,6 milijarde kron primanjkljaja, zatrjuje minister Filip, ki priporoča, da bi ta primanjkljaj preoblikovali v standardni državni dolg v obliki obveznic in posojil. Glavnina omenjenih izgub je bila ustvarjena v dveh institucijah za sanacijo domačih bank ter državni banki. Izdajanje državnih obveznic in tuja posojila pa bi znatno povečala skupno zadolženost države. Vendar pa minister Filip meni, da večja stopnja zadolženosti ne bo ogrozila finančnega položaja ali kreditnega ratinga države, saj ne gre za problem, ki bi bil češki vladi neznan.
Romunija osvaja azijski trg
30. 03. 1998 12.32
Romunija želi v Evropsko unijo, a se hkrati vse bolj obrača proti Aziji in njenemu trgu, na katerem je bila močno navzoča v 80. letih. Vodja oddelka za Azijo v romunskem ministrstvu za trgovino Nicu Manolache je pojasnil, da Azija sicer ne more nadomestiti petnajsterice v vlogi prve trgovinske partnerice Romunije, lahko pa ji krepko poveča zunanjetrgovinsko menjavo. Romunski izvoz v Azijo je zadnje mesece prizadela tamkajšnja finančna in bančna kriza, vendar pa oblasti v Bukrašti upajo, da bo letos dvostranska trgovinska menjava vnovič zacvetela. Predlani je Romunija v Azijo izvozila za 574 milijonov dolarjev blaga in storitev, lani pa samo za 494 milijonov dolarjev, medtem ko je uvoz iz Azije zrasel z 940 milijonov dolarjev leta 1996 na 1,1 milijarde dolarjev lani. Kljub krizi pa je Romunija lani zabeležila večji izvoz v posamezne azijske države, npr. Indonezijo (53 milijonov dolarjev izvoza leta 1997 proti devetim milijonom predlani) ali na Filipine (51 milijonov dolarjev lani proti 16 milijonom leta 1996). Po kemičnih proizvodov Romunija v Azijo izvaža predvsem kroglične ležaje, orodja, šasije, traktorje in avtomobile Dacia, romunsko različico renaulta 12.