3 leta

Igralka leta 1997 je Martina Hingis
19. 11. 1997 11.20
Med finalnim turnirjem WTA v New Yorku so razglasili najboljšo teniško igralko v letošnji sezoni, ki so jo izbirali teniški novinarji. Po pričakovanju je to Švicarka Martina Hingis, ki je v letošnjem letu izgubila le štiri srečanja. Švicarka je tako prvič postala najboljša igralka, ima pa že dve drugi priznanji. Leta 1995 je bila razglašena za najboljšo novinko, leto kasneje pa za igralko, ki je najbolj napredovala.

Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.

Pogovori o mirovnem procesu tudi na Irskem
19. 11. 1997 09.38
Irski ministrski predsednik Betie Ahern je v torek poslancem irskega parlamenta sporočil, da je vse vodje severnoirskih strank povabil na pogovore v Dublin o mirovnem procesu. Srečanje naj bi bilo 28. novembra, Ahern pa se želi pogovarjati tako s predstavniki katoličanov kot tudi protestantov.

Za modernizacijo romunske infrastrukture 75 milijonov ekujev
19. 11. 1997 09.18
Evropska investicijska banka bo namenila 75 milijonov ekujev posojila za obnovo telekomunikacijskega omrežja v Romuniji in mestnega sistema ogrevanja v Bukarešti. 40 milijonov ekujev je namenjenih za pomoč pri nakupu moderne telekomunikacijske opreme, 35 milijonov pa za obnovo distribucijskega omrežja ogrevalnega sistema v prestolnici. Od leta 1991 je EIB za različne projekte v Romuniji skupaj namenila 570 milijonov ekujev.

Nov sistem določanja cen železniških vozovnic v Italiji
19. 11. 1997 09.11
Italijanske državne železnice bodo v naslednjem letu uvedle nov sistem določanja cen vozovnic. Hkrati načrtujejo, da bodo do leta 2000 cene postopoma poviševali v povprečju za 19 odstotkov na leto. Kot so v Milanu sporočili iz vodstva državnega železniškega podjetja cene železniških vozovnic v bodoče ne bodo več odvisne od prevožene razdalje v kilometrih temveč od kvalitete prevoza.

Na Nizozemskem najmanj brezposelnih v zadnjih 12 letih
19. 11. 1997 00.00
Na Nizozemskem so letos zabeležili najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih dvanajstih letih. Brezposlenost, ki na Nizozemskem upada od leta 1994, so s 6,6 odstotka oktobra lani avgusta letos zbili na 5,3 odstotka za delo sposobnih Nizozemcev. Število brezposelnih pa podatkih osrednjega nizozemskega statističnega urada še vedno upada. Na Nizozemskem je bilo oktobra brez službe 351.000 ljudi; v istem mesecu lani jih je bilo brezposelnih še 438.000. V zadnjih treh letih je na Nizozemskem vsak mesec povprečno 2.000 manj ljudi brez službe. V zadnjem času njihovo število upada celo hitreje; vsak mesec najde delo od 6.000 do 7.000 brezposelnih Nizozemcev.

Slovenski gospodarstveniki na Poljskem
18. 11. 1997 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skupaj z Veleposlaništvom RS v Varšavi in s Poljsko gospodarsko zbornico organizirala obisk manjše gospodarske delegacije na Poljsko. Delegacija slovenskih gospodarstvenikov se bo danes udeležila poslovne konference s poljskimi podjetji iz območne gospodarske zbornice v Katovicah, jutri pa poslovne konference na Poljski gospodarski zbornici v Varšavi. Cilj obiska je pospešitev poslovnih stikov med državama.

Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.

Italija - lokalne volitve
17. 11. 1997 00.00
Na nedeljskih delnih občinskih volitvah v Italiji je po prvih napovedih v pretežni večini večjih mest zmagala vladajoča levosredinska koalicija Oljka. Volilna udeležba je bila približno 75-odstotna. Volitve so bile prva večja preizkušnja politične volje po maju leta 1996, ko je na oblast prišla Oljka premiera Romana Prodija. Napovedi kažejo, da so v večjih mestih za župane že v prvem krogu zmagali kandidati Oljke. To velja za Rim, kjer je, sodeč po po televizijskih projekcijah, dosedanji župan Francesco Rutelli dobil med 56 in 60 odstotkov glasov, za Benetke, kjer je dosedanji župan Massimo Cacciari dobil med 62 in 66 odstotkov glasov, ter za Neapelj, kjer je Antonio Bassolino dobil med 69 in 73 odstotkov glasov. Prodi je sinoči izjavil, da izid teh volitev presega pričakovanja. V nedeljo so volili župane in občinske svete v več kot 400 občinah. Italijanska televizija je ponoči poročala, da bo drugi krog volitev 30. novembra le v štirih od 14 glavnih mest pokrajin.

Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah
14. 11. 1997 00.00
Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.

Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.

Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.

SAS povečal dobiček
14. 11. 1997 00.00
Skandinavska letalska družba SAS je v prvih devetih mesecih leta 1997 zaslužila več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček se je povzpel na 1,75 milijarde švedskih kron (400 milijonov nemških mark), kar je za 17 odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani. SAS je v istem obdobju ustvaril 28,7 milijarde švedskih kron prihodka, deset odstotkov več kot leto poprej.

Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.

Nemška avtomobilska industrija odpira nova delovna mesta
13. 11. 1997 00.00
Zaradi visoke ravni naročil je nemška avtomobilska industrija od konca leta 1996 v Nemčiji odprla že približno 25.000 novih delovnih mest. Trenutno je v panogi zaposlenih približno 681.000 delavcev. Leta 1997 nameravajo v Nemčiji izdelati skupaj pet milijonov vozil, kar je štiri odstotke več kot lani. Povpraševanje po nemških avtomobilih se v tujini nenehno povečuje, v zadnjih petih mesecih pa raste tudi prodaja na domačem trgu.

Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.

Kdaj bodo Italijani priznali združitev Nemčije?
13. 11. 1997 00.00
Pri izdelavi novega italijanskega kovanca za 1.000 lir je prišlo do hude napake, saj je na njem natisnjen zemljevid Evrope, na katerem Nemčiji manjka vzhodni del. Kot piše časnik Corriere della Sera, je na kovancu nemška vzhodna meja podobna tisti iz leta 1990, pred združitvijo obeh Nemčij. Kovanec je v obtoku od torka. Podoben je kovancu za 500 lir, le da je malo večji in obrobljen z zlato barvo. Kovnice so izdelale že sto milijonov kovancev z napako, do božiča pa naj bi jih v obtok dali še 180 milijonov. Na pripombe glede kovanca so odgovorni odgovorili, da gre za stilno razlago meja, vendar so obljubili, da bodo preverili, če je morda le prišlo do napake.

Ameriško javno mnenje podpira bombardiranje Iraka
13. 11. 1997 00.00
Večina Američanov meni, da bi morale Združene države Amerike bombardirati Irak, če bo ta še naprej oviral delo ameriških državljanov v okviru komisije Združenih narodov. V javnomnenjski raziskavi, ki jo je v sredo zvečer objavila televizijska mreža NBC, je 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ZDA po zalivski vojni leta 1991 gibljejo v smeri novega vojaškega spopada z Irakom. Kar 84 odstotkov vprašanih pa jih je menilo, da bi moral Washington bombardirati Irak, če bi ta poskušal napasti ameriška vohunska letala na tem območju.

Inflacija v Romuniji
12. 11. 1997 00.00
Stopnja inflacije v Romuniji je oktobra dosegla 6,5 odstotka in se je v primerjavi s septembrom, ko so se cene povišale za 3,3 odstotka, skorajda podvojila, so poročali romunski časniki. Romunska vlada si je zastavila za cilj, da do konca leta zmanjša mesečno stopnjo inflacije na 2,2 odstotka.

NBA dogajanja
12. 11. 1997 00.00
Košarkarji Atlante nadaljujejo z uspešnimi nastopi v profesionalni ligi NBA. Na tekmi s Seattlom (89:87) so tudi po sedmem letošnjem nastopu še vedno nepremagani. Vse od leta 1969, ko je Atlanta vstopila v ligo NBA, Hawksi še niso imeli tako dobrega začetka. Nikakor pa do prave forme ne uspejo priti prvaki iz Chicaga. Na gostovanju v Clevelandu so Bullsi izgubili z neverjetnimi 21 točkami razlike. S takšno razliko niso bili poraženi že dve leti. Že ob polčasu je bila razlika 52:38, v drugem delu pa je potek igre v svoje roke vzel Shawn Kemp in takorekoč dotolkel nasprotnike. Ponovno je razočaral prvi zvezdnik NBA lige Michael Jordan, ki je dosegel le 15 točk. Še vedno brez poraza so tudi Lakersi iz Los Angelesa. Tokrat so v gosteh premagali Dallas Maverickse s 118:96. V Minnesoti so San Antonio Spursi slavili tesno s 93:92 in zabeležili šesto letošnjo zmago.

Hudo pomanjkanje hrane v 29 državah
12. 11. 1997 00.00
Hudo pomanjkanje hrane je letos prizadelo 29 držav, ki nujno potrebujejo pomoč. Vremenski pojav El Nino - svoj višek bo predvidoma doživel v prihodnjih mesecih - pa bi utegnil ogroziti pridelek prihodnjega leta na južni polobli, je navedeno v poročilu organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), objavljenem ob letošnji 29. konferenci organizacije v Rimu. Med najbolj prizadetimi državami je 18 afriških. Lakota je na ameriški celini prizadela le Haiti.

Atomium v prenovljeni podobi
12. 11. 1997 00.00
V okviru priprav na leto 2000, ko bo Bruselj evropska kulturna prestolnica, se mestne oblasti pripravljajo na obnovo najznamenitejšega simbola belgijske prestolnice, Atomiuma.Tega je od postavitve leta 1958 čas že pošteno načel. Železno strukturo, katere najvišja točka sega 102 metra nad zemljo in nudi razgled nad celim mestom, je treba pripraviti na novo tisočletje, pravijo mestne oblasti. Belgija in Bruselj naj bi v prenovo strukture namenila več kot 30 milijonov mark. Za ta denar naj Atomiuma, ne bi zgolj očistili in popravili, temveč po nekaterih načrtih tudi nekoliko spremenili.

Slovenija nestalna članica Varnostnega sveta
15. 10. 1997 00.00
Včeraj so Slovenijo na 52. Zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov s 140 glasovi izvolili za eno od petih novih nestalnih članic 15-članskega Varnostnega sveta ZN. To mesto bo zasedala v letih 1998 in 1999. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 185 članicami Generalne skupščine. Nove nestalne članice VS ZN bodo s 1. januarjem prihodnje leto za dve leti, 1998 in 1999, nadomestile Čile, Južno Korejo, Gvinejo-Bissau, Egipt in Poljsko. Lani so bile izvoljene nestalne članice Japonska, Kenija, Kostarika, Portugalska in Švedska. Njim se bo mandat končal konec prihodnjega leta. Pet članic VS je stalnih: ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska.

Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.

Allbrighotva v Trinidad in Tobago
03. 10. 1997 00.00
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright bo predvidoma v začetku prihodnjega leta obiskala Trinidad in Tobago, kjer se bo srečala s kolegi Skupnosti karibskih držav, je povedal neki neimenovani ameriški predstavnik ter še pojasnil, da bo datum obiska določen naknadno.

Vse za mesarje v Frankfurtu
01. 10. 1997 00.00
Sejem IFFA je največji mednarodni sejem investicijske opreme za mesnopredelovalno industrijo, na katerem lahko predstavniki mesne industrije najdejo inovativno tehniko za klavnice, predelavo, pakiranje in prodajo. Na zadnjem, ki so ga na sejmišču v Frankfurtu postavili leta 1995, se je predstavilo 950 razstavljalcev iz 19 držav, našteli pa so 67.000 strokovnih obiskovalcev, predvsem mesarjev in klavcev ter predstavnikov mesnopredelovalne in živilske industrije. Strokovni obiskovalci prihajajo na sejem IFFA z domala vsega sveta, številni med njimi tudi zaradi mednarodnega salona delikates (IFFA Delicat), ki redno spremlja sejem IFFA. Kot pravi Niedlich, ta del sejma ponavadi obiskujejo ženske, katerih možje - mesarji v tem času izbirajo nove stroje in opremo.

Banka Slovenije ne bo spreminjala začrtanih ciljev denarne politike
01. 10. 1997 00.00
Svet Banke je ocenil uresničevanje ciljev denarne politike v tekočem letu. Ugotovil je, da je denarni agregat M-3 od izhodiščnega obdobja do trimesečja junij - avgust 1997 porasel za 13,8 odstotka, s čimer se gibanje ohranja znotraj ciljnega pasu. V prvih osmih mesecih leta je bila monetizacija kapitalskih tokov iz tujine (pretežno preko menjalnic in deviznega trga) prevladujoči vir izdajanja denarja v bančnem sistemu. Neto finančni pritok iz plačilne bilance (januar-julij) je znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, v primerjavi s 3,9 odstotka v letu 1996, je zapisano v današnjem sporočilu Banke Slovenije o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel svet Banke Slovenije na včerajšnji seji.

Konferenca o sodelovanju EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika
29. 09. 1997 00.00
V Bruslju poteka dvodnevna konferenca o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in državami Afrike, Karibov ter Pacifika, ki se je udeležuje vrsta uglednih osebnosti s področja politike in gospodarstva. Razprava poteka v okviru petih okroglih miz, eni od teh predseduje tudi nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher. S konferenco naj bi strani sklenili posvetovanja o zeleni knjigi o medsebojnih odnosih, ki so jo pripravili leta 1996.

Lufthansa si v letu 1997 obeta več kot milijardo DEM dobička
29. 09. 1997 00.00
Vodja financ pri nemški letalski družbi Lufthansi Klaus Schlede je za borzni časnik, ki izhaja v Frankfurtu, povedal, da si njegov koncern letos obeta povečanje dohodka od predhodnega davka pri davku na dodano vrednost za več kot 300 milijonov mark ter odtod tudi več kot milijardni dobiček. Po porastu dohodka od predhodnega davka na dodano vrednost v prvem polletju letos s 119 ma 397 milijonov mark Lufthansa tudi v drugi polovici leta 1997 pričakuje dobre finančne rezultate.

Slovenija do konca julija zaslužila 667,8 milijona dolarjev s turizmom
24. 09. 1997 00.00
Slovenija je v letošnjih prvih sedmih mesecih po podatkih Banke Slovenije s turizmom zaslužila 667,8 milijona ameriških dolarjev, kar je toliko kot v enakem obdobju lani. Stagnacijo nekateri opravičujejo s spremenjenim valutnim razmerjem med ameriškim dolarjem in nemško marko, manjšo prodajo v prostocarinskih prodajalnah zaradi restriktivnih ukrepov sosedov Avstrijcev pri nakupu tobačnih izdelov ter s spremenjeno ceno goriva v obmejnih pokrajinah v sosednji Italiji, so sporočili iz združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Hkrati so Slovenci za potovanja v tujino namenili 311,2 milijona tolarjev, to pa je za pet odstotkov več kot v prvih sedmih mesecih leta 1996.