3.x3
Avstrijski predsednik bo kandidiral na pomladanskih predsedniških volitvah
14. 11. 1997 00.00
Avstrijski predsednik <b>Thomas Klestil</b> je danes uradno napovedal kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Kot je poudaril, pa se bo odpovedal predvolilni kampanji v običajnem smislu. Klestil, ki je bil na volitvah kot kandidat ljudske stranke leta 1992 izvoljen s 56,89 odstotka glasov, zdaj trdi, da ne bo kandidat stranke, kar povsem ustreza tudi njegovemu dosedanjemu opravljanju dolžnosti.
Obeti
14. 11. 1997 00.00
V nedeljo in ponedeljek bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla. Nekoliko hladneje bo.
Odkrili vilo Julija Cezarja?
14. 11. 1997 00.00
Italijanski arheologi so na nekem polju v neapeljskem zalivu odkrili ostanke rimske vile, v kateri naj bi živel Julij Cezar (100-44 pr. n. št.). Veličastna, sijajna vila iz lehnjeka blizu današnjega mesta Baia verjetno izhaja iz 3. stoletja pr. n. št. Bila naj bi najstarejša vila, kar so jih doslej odkrili v tistih krajih. Po besedah arheologov gre najverjetneje za dom rimskih cesarjev. Ti so si izbirali najstarejše hiše in jih prezidali po svojih željah.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
V Philadelphiji brez presenečenj
14. 11. 1997 00.00
Na ženskem teniškem turnirju v Philadelphiji zaenkrat ni bilo presenečenj. Po končanem drugem krogu je v igri za končno zmago še vseh osem nosilk. V zadnjih srečanjih so bile uspešne tudi peta nosilka Američanka Lindsay Davenport, ki je v malem derbiju s 6:3 in 6:0 premagala Španko Conchito Martinez, sedma nosilka Romunka Irina Spirlea je Venezuelki Mariji Alajendri Venti prav tako prepustila le tri igre, nekoliko več dela pa je imela osma nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario, ki je po zmagi v prvem nizu s 6:1 drugega dobila v podaljšani igri.
Uvodni tekmi smučarjev skakalcev naslednji vikend odpadeta
14. 11. 1997 00.00
Uvodni tekmi v novi sezoni za celinski pokal smučarjev skakalcev, ki bi morali biti v norveškem Gjerdru v petek, 21. novembra, ter soboto, 22. novembra, bosta odpadli. Prireditelji, ki so skušali prvič testirati novo napravo, le te še niso dokončali, za nameček pa imajo tudi premalo snega. Prva tekma v novi sezoni za celinski pokal bo tako 13. in 14. decembra v francoskem Chamonixu, tekmovanje v svetovnem pokalu pa se bo pričelo 29. in 30. novembra na olimpijski skakalnici v Lillehammerju na Norveškem.
Benetton odprl prvo veletrgovino v Južni Ameriki
14. 11. 1997 00.00
Italijanski modni koncern Benetton je ta teden v brazilskem Sao Paulu odprl svojo prvo veletrgovino v Južni Ameriki. S 1000 kvadratnimi metri prodajnih površin je to tretja največja trgovina verige Benetton na svetu. Benetton bo v Sao Paulu poleg oblačil za odrasle prodajal predvsem otroška oblačila znamk 012 in Zerotondo, s katerima obvladuje največji tržni delež v Braziliji. Poleg tega namerava Benetton v najpomembnejših brazilskih mestih odpeti še deset trgovin. Benetton ima trenutno v Južni Ameriki 300 poslovalnic.
Razrešili upravo blagovne borze Ljubljana
14. 11. 1997 00.00
Nadzorni svet Blagovne borze Ljubljana je na včerajšnji seji razrešil dosedanjo upravo borze in sprejel sklep, da se skliče izredna skupščina družbe, predvidoma 19. novembra.
Forum najvišjih vodilnih
14. 11. 1997 00.00
Na letnem <b>Forumu najvišjih vodilnih</b> bodo govorili o pripravljenosti slovenskih podjetij na rastoče integracije mednarodnih trgov kapitala in na zmanjševanje pomena državnih meja zaradi opuščanja trgovinskih omejitev.V luči tega bodo osvetlili s tem povezana tveganja in usposobljenost vodilnih posameznikov. Nagovor bo imel predsednik republike Milan Kučan.
Vremenska slika
14. 11. 1997 00.00
Nad zahodno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. V višinah začenja k nam od severozahoda dotekati nekoliko hladnejši in bolj suh zrak.
Eksplozija bombe v središču Beograda
14. 11. 1997 00.00
V središču Beograda je danes eksplodirala bomba, ki je uničila en avtomobil in poškodovala več drugih vozil, medtem ko žrtev ni zahtevala. Bomba je eksplodirala na parkirišču med stavbo jugoslovanskega parlamenta in beograjsko mestno hišo. Storilci niso znani. Policija še raziskuje, ali je eksplodirala eksplozivna naprava ali granata.
86 članov komisije zapustilo Irak, VS ostro obsodil njihov izgon
14. 11. 1997 00.00
Varnostni svet ZN je najostreje obsodil izgon ameriških članov komisije ZN za nadzor nad iraškim razoroževanjem (UNSCOM). V izjavi, ki jo je pozno včeraj podal predsedujoči VS ZN Qin Huasun (Kitajska), je Varnostni svet zahteval <i>takojšen in brezpogojen umik tega ukrepa, ki je posebni komisiji preprečil izpolnjevanje njenih nalog </i>. Varnostni svet je poleg tega izrazil zahtevo, da <i>se Irak nemudoma in v skladu s svojimi obveznostmi ukloni resolucijam ZN</i>; v nasprotnem primeru pa je opozoril pred resnimi posledicami. Najvišji organ ZN je izrazil popolno podporo vodji komisije UNSCOM Richardu Butlerju ter mednarodnim oblastem za jedrsko energijo pri izpolnjevanju njunih mandatov. VS je poudaril še, da iraška vlada prevzema polno odgovornost za varnost osebja in opremo komisije ZN ter njenega osebja. Irak je zapustilo 84 članov posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka, 19 pa jih bo v tej državi še ostalo. Šest ameriških inšpektorjev, ki jih je Bagdad izgnal, je po kopnem odpotovalo v Jordanijo. Iraško-jordansko mejo so prečkali okoli 7. ure zjutraj.
Albrightova na turneji po Evropi in Aziji
14. 11. 1997 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je odpotovala na enotedensko turnejo po Evropi in Aziji, na kateri bodo v središču pozornosti pogovori o krizi na Bližnjem vzhodu in problemi v osrednji in južni Aziji. Albrightova naj bi se danes v Edinbourghu sestala z britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom. Kasneje naj bi se pogovarjala še z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zatem pa naj bi odpotovala v Bern, kjer se bo srečala z voditeljem palestinskih avtonomnih oblasti Jaserjem Arafatom.
Napoved za sosedne pokrajine
14. 11. 1997 00.00
V sosednjih krajih Italije in ob Jadranu se bo zjasnilo, drugod bo še pretežno oblačno. Na Madžarskem ter v vzhodni Avstriji in Hrvaški bo danes še deževalo.
Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.
Jelcin odstavil prvega namestnika vodje administracije
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik Boris Jelcin je po korupcijski aferi odstavil prvega namestnika vodje administracije Aleksandra Kazakova. V korupcijsko afero so poleg Kazakova domnevno vpleteni tudi prvi namestnik ruske vlade Anatolij Čubajs in ostali visoki uradniki. V izjavi Kremlja je glede odstavitve Kazakova navedeno le, da bo ta prevzel drugo delo.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Philadelphia 76 - Mavericks 99:98
14. 11. 1997 00.00
Ekipa Philadelphia 76-ers, v kateri igra edini slovenski profesionalec Marko Milič, je v ameriški profesionalni ligi drugič zapored zmagala. V Dallasu je po dramatični končnici premagala domače Mavericks z 99:98. Milič tudi v sedmi letošnji tekmi svojega moštva ni igral.
SAS povečal dobiček
14. 11. 1997 00.00
Skandinavska letalska družba SAS je v prvih devetih mesecih leta 1997 zaslužila več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček se je povzpel na 1,75 milijarde švedskih kron (400 milijonov nemških mark), kar je za 17 odstotkov več kot med januarjem in septembrom lani. SAS je v istem obdobju ustvaril 28,7 milijarde švedskih kron prihodka, deset odstotkov več kot leto poprej.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Kofi Annan se bo sestal z podpredsednikom iraške vlade
13. 11. 1997 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan naj bi se na sedežu ZN v New Yorku danes sestal s podpredsednikom iraške vlade Tarekom Azizom. Srečanje je zahteval Aziz, potem ko je Varnostni svet ZN včeraj soglasno izglasoval zaostritev sankcij zoper Irak. Z njimi naj bi Bagdad prisilili k preklicu izgona ameriških inšpektorjev posebne komisije ZN za razoroževanje Iraka (UNSCOM). Namestnik iraškega premiera je sinoči na televizijski postaji CNN obsodil <i>nepravično</i> odločitev Varnostnega sveta. Tarek Aziz je ponovil, da Bagdad vztraja pri izgonu ameriških inšpektorjev, ki da ga je treba zdaj uresničiti.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Nemška avtomobilska industrija odpira nova delovna mesta
13. 11. 1997 00.00
Zaradi visoke ravni naročil je nemška avtomobilska industrija od konca leta 1996 v Nemčiji odprla že približno 25.000 novih delovnih mest. Trenutno je v panogi zaposlenih približno 681.000 delavcev. Leta 1997 nameravajo v Nemčiji izdelati skupaj pet milijonov vozil, kar je štiri odstotke več kot lani. Povpraševanje po nemških avtomobilih se v tujini nenehno povečuje, v zadnjih petih mesecih pa raste tudi prodaja na domačem trgu.
Kriza v Aziji je <i>prikrit blagoslov</i>
13. 11. 1997 00.00
Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Michel Camdessus je danes v Singapuru izjavil, da se bo finančna in denarna kriza držav jugovzhodne Azije pokazala kot <i>prikrit blagoslov</i>. Kot je pokazal primer Mehike, lahko gospodarstva, ki jih zdaj preteresa kriza, v nekaj letih pričakujejo ponovno solidno rast. Dejal je še, da obstaja <i>potencial za visoke stopnje rasti v prihodnjih dveh desetletjih</i>. Finančna in denarna kriza na Tajskem, Filipinih, v Indoneziji in Maleziji je po mnenju Camdessusa kriza zaupanja, resda pa je izgubljeno zaupanje težko povrniti in je za to potrebno nekaj časa.
Irak bo nemudoma izgnal ameriške strokovnjake
13. 11. 1997 00.00
Irak se je danes odločil nemudoma izgnati vse ameriške inšpektorje Posebne komisije Združenih narodov za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). To je sporočila uradna iraška agencija INA po današnji seji Revolucionarnega sveta pod predsedstvom iraškega predsednika Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Mohamad Said al Sahaf pa je v pismu predsedujočemu Varnostnega sveta Združenih narodov, Kitajcu Qinu Huasunu, ponovil, da je Irak pripravljen še naprej sodelovati s skupinami mednarodnih strokovnjakov, zadolženimi za nadzor razoroževanje Iraka, vendar brez Američanov.
Hilary Clinton na azijski turneji
13. 11. 1997 00.00
Ameriška prva dama Hillary Clinton se je med azijsko turnejo davi v Taškentu sestala z uzbekistanskim predsednikom Islamom Karimovim. Karimov si od obiska obeta poglobitev odnosov z ZDA. Hillary Clinton se namerava danes v uzbekistanskem glavnem mestu udeležiti odprtja zdravstvenega doma za ženske, nato pa bo obiskala še slikovito mesto Buchara. Clintonova je že obiskala Kazahstan in Kirgizistan, odpravila pa se bo še v Ukrajino in Rusijo.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev
13. 11. 1997 00.00
Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih za nove naložbe porabil že 13 milijard tolarjev, kar je 70 odstotkov vseh načrtovanih sredstev v tem letu. V tem času je bilo v promet vključenih približno 44.500 novih telefonskih priključkov. V Sloveniji je tako že prek 700.000 telefonskih priključkov oz. 35 na sto prebivalcev. Število vlog za nove telefone se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za dobrih 20.000, tako da trenutno na priključek čaka še nekaj čez 31.000 prosilcev.
Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.