30 let
Lesna Slovenj Gradec prodaja hčerinsko družbo
14. 07. 2001 00.00
Lesnoindustrijsko podjetje Lesna iz Slovenj Gradca je v petek objavilo razpis za prodajo hčerinske družbe Tovarna stavbnega pohištva Radlje. Zainteresirani ponudniki morajo svoje ponudbe na sedež Lesne poslati najkasneje v osmih dneh po objavi. Sicer pa morajo za resnost ponudbe položiti varščino v višini treh milijonov tolarjev, v ponudbi pa poleg cene navesti tudi podatke o dosedanjem poslovanju z družbo ter poslovni načrt za pet let, in sicer s poudarkom na predlogu razvojne strategije, širitvi tržnega deleža oziroma pridobitvi novih delovnih mest.
Pozitivna ocena srečanja na Brdu
07. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush se je v petek po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki mu je ob tej priložnosti čestital ob 55. rojstnem dnevu, skupaj pa sta med drugim obnovila vtise in teme pogovorov z njunega prvega medsebojnega srečanja v Sloveniji minuli mesec. Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Arija Fleischerja sta oba predsednika v desetminutnem pogovoru poudarila, da je bilo srečanje na Brdu pri Kranju pozitivno in je ustvarilo podlago za produktivnost v ameriško-ruskih odnosih. Predsednika sta govorila tudi o položaju v Makedoniji, Iraku, gospodarskih odnosih med državama in strateških vprašanjih.
Premier zavrača očitke
07. 07. 2001 00.00
Odločbo o vračilu gozdov je izdalo kmetijsko ministrstvo, saj premier v denacionalizacijske odločbe ne sme posegati, so sporočili iz urada vlade. S tem so se odzvali na obtožbe, da je vrnitev gozdov na Pokljuki narekoval premier Janez Drnovšek.
Posodobljen mejni prehod
06. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek in avstrijski kancler Wolfgang Schuessel sta opoldne na meddržavnem mejnem prehodu Pavličevo sedlo nad Logarsko dolino odprla posodobljeno cesto v dolžini dobrih sedmih kilometrov. Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 930 milijonov tolarjev. Ker je bil projekt, ki je bil dokončan prejšnji mesec, uvrščen v program Evropske unije čezmejnega sodelovanje Phare, je kot tak dobil tudi del nepovratnih finančnih sredstev za drugo fazo izgradnje v višini okoli 110 milijonov tolarjev. Prek programa Phare je bila sofinancirana tudi izgradnja mejnega kontrolnega objekta, katerega skupna vrednost znaša 224,5 milijona tolarjev.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Oboževalci ob Morrisonovem grobu
03. 07. 2001 00.00
Več sto ljudi se je zbralo na pariškem pokopališču Pere Lachaise, ob grobu pevca skupine The Doors Jima Morrisona, ki je pred 30-imi leti v starosti 27 let umrl v francoskem glavnem mestu. Upravitelji pokopališča so sicer z zaskrbljenostjo pričakovali od deset do dvajset tisoč oboževalcev umrle rockovske legende, zaradi česar so močno okrepili varnostne ukrepe okoli pokopališča. Ob 20. obletnici Morrisonove smrti pred desetimi leti so morali pokopališče zapreti, saj se je pred vhodom zbralo od 800 do 2000 ljudi, ki so jih policisti razgnali s solzivcem.
Princesa Diana bi dopolnila 40 let
01. 07. 2001 00.00
Britanska princesa Diana, ki je pred štirimi leti umrla v prometni nesreči v Parizu, bi danes dopolnila 40 let. Ob tej obletnici so na posestvu v Althorpu, kjer je pokopana princesa, odprli novo razstavo v spomin nanjo, na drugi strani pa je neki strokovnjak za aids kritiziral princesin oportunizem.
Neodgovorno ravnanje z odpadno embalažo
01. 07. 2001 00.00
Kot bodoča članica Evropske unije bo morala Slovenija reciklirati in ponovno uporabiti vsaj polovico svoje odpadne embalaže, kar naj bi se zgodilo do konca leta 2007. "Mogoče so pričakovanja, da bomo to dosegli prej preoptimistična. Drugi del problemov, ki jih vidimo, je eden od glavnih pa je financiranje vse infrastrukture, vseh kapacitet za predelavo, obdelavo odpadkov, ki bodo potrebni za dosego ciljev," poudarja Jani Zore z ministrstva za okolje in prostor.
Sodelovanje Slovenije in ZRJ
01. 07. 2001 00.00
Slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje je v pogovoru za enega najbolj priljubljenih beograjskih časnikov Blic povedal, da Slovenija že pripravlja zakonske okvire za sodelovanje z Zvezno republiko Jugoslavijo, ki naj bi zagotovili delovanje slovenskih družb v tej državi. Dodal je še, da bosta v kratkem ratificirana sporazuma o izogibanju dvojnem obdavčevanju in o varstvu naložb.
Gostovanje Filharmonije iz Reykjavika
29. 06. 2001 00.00
V okviru prireditev Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki jih je v četrtek v Ljubljani odprla Slovenska filharmonija z Mozartovim Requiemom, je v piranskem gledališču Tartini nastopil Zbor Filharmonija iz Reykjavika. Pevci so pod vodstvom Bernhardura Wilkinsona izvedli program islandskih in tujih pesmi ter krajša posvetna in cerkvena dela, ob klavirju jih je spremljala Gudridur St. Sigurdardottir. Z istim programom bodo 30. junija, nastopili v ljubljanski stolnici.
Začetek ljubljanskega jazz festivala
28. 06. 2001 00.00
V ljubljanskih Križankah in s posameznimi dogodki v Klubu CD se je začel 42. jazz festival Ljubljana, ki bo trajal do sobote, 30. junija. Festival je odprl orkester Big Band RTV Slovenija, ki ga je za ta namen vodil Butch Morris in pa slavni orkester Sun Ra Arkestra, ki ga po smrti duhovnega vodje Suna Raja vodi dirigent in dolgoletni član Arkestre Marshall Allen. V reviji Rolling Stone so zapisali: "Glasba Sun Ra Arkestra je vez med Dukeom Ellingtonom in Public Enemy."
Največji črni diamant na dražbi
23. 06. 2001 00.00
Izjemno redka vrsta dragega kamna, črni diamant, ki je bil predstavljen javnosti pred četrtkovo dražbo v Parizu, velja za največjega svoje vrste, njegovo vrednost pa ocenjujejo od 1,6 do 1,9 milijona dolarjev. Neobdelan je imel ta diamant več kot tisoč karatov, sedaj, ko je obdelan v obliko smaragda pa ima še vedno kar 498,07 karata. Dražba bo potekala v mestu Dole v vzhodni Franciji, sicer pa po besedah strokovnjakov že vsaj 30 let ni bilo na trgu kamna večjega od sto karatov. Njegova zgodovina je zavita v skrivnost, saj dosedanji lastnik želi ostati anonimen, še vedno pa ugibajo ali diamant izvira iz Brazilije ali osrednje Afrike, kjer so edina nahajališča tovrstnih diamantov, neobičajno pa je tudi, da nima svojega imena.
Cockta in Jupi tudi v ZRJ
15. 06. 2001 00.00
Kolinska že dobra dva tedna svojo Cockto in Jupi polni tudi v ZRJ. Vodilno slovensko prehrambeno podjetje Kolinska je namreč 17. aprila s podjetjem brezalkoholnih pijač Palič iz Subotice podpisalo licenčno pogodbo za polnjenje Cockte in Jupija za celotni jugoslovanski trg. Palič je s polnjenjem Cockte in Jupija začel že 30. maja, podjetji pa sta omenjeno pogodbo v četrtek na novinarski konferenci predstavili tudi jugoslovanskim novinarjem.
Nova izdaja Vebrove Filozofije
13. 06. 2001 00.00
Po sedemdesetih letih je Študentska založba v zbirki Claritas izdala ponatis leta 1930 izšle Filozofije Franceta Vebra, po prepričanju mnogih najpomembnejšega slovenskega filozofa. Kot si je med predstavitvijo knjige v ljubljanskem Jazz klubu Gajo na vprašanje, zakaj danes Veber, odgovoril starosta slovenskih filozofov dr. Frane Jerman, med drugim tudi "zato, ker brez korenin ne gre in ker je omenjeni mislec v takratno zatohlo slovensko filozofsko sfero prinesel laično evropsko filozofijo".
Dividende Ljubljanskih mlekarn
12. 06. 2001 00.00
Delničarji Ljubljanskih mlekarn so na današnji skupščini, na kateri je bilo navzočega 78 odstotkov kapitala, z veliko večino sprejeli vse predlagane sklepe uprave, med drugimi tudi sklep o razdelitvi lanskega dobička družbe Ljubljanske mlekarne in sklep o pokrivanju izgube Mariborskih mlekarn, podjetja, ki je v večinski lasti ljubljanske družbe.
Novosti pri prevozu skupin otrok
11. 06. 2001 00.00
Od 1. septembra 2001 bo dovoljeno voziti skupine otrok le z vozili, ki ne bodo starejša od 12 let. Starost vozila šteje od datuma prve registracije, če je leto prve registracije enako letu izdelave, če pa je bilo vozilo prvič registrirano kasneje, šteje njegova starost od 31. decembra leta, ko je bilo izdelano.
Kučan v Grčiji
06. 06. 2001 00.00
Predsednik grškega parlamenta Apostolos Kaklamanis je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Atenah dejal, da Slovenija izpolnjuje vse potrebne pogoje za vključitev v Evropsko v prvem krogu širitve, tako kot Ciper. Dodal je, da si želi grški parlament ob sprejemu Slovenije in drugih novih članic hkrati tudi sprejetje Cipra, ker bi s tem pomagali rešiti ciprsko vprašanje, če to do takrat še ne bi bilo rešeno. To je po besedah Kaklamanisa razlog, zakaj grški parlament ne bo mogel ratificirati nobenega drugega pridružitvenega sporazuma, če Ciper ne bo sprejet v EU v prvem krogu širitve. Poudaril je tudi, da to dejstvo nima nikakršne zveze z željo Grčije, da bi Slovenijo videli v EU, temveč pomeni le, da je nesprejemljivo, da bi bila EU talka Turčije, ki zaseda 40 odstotkov Cipra. Predsednik Kučan, ki je po srečanju s Kaklamanisom izrazil pričakovanje, da bo grški parlament istočasno ratificiral sporazum o članstvu v EU s Ciprom in Slovenijo, je v izjavi za slovenski novinarki izrazil pričakovanje, da bo v EU prevladalo stališče, da bodo Ciper sprejeli ne glede na odprto vprašanje njegovega statusa, ki se rešuje že 30 let, kar bi omogočilo normalno ratifikacijo pridružitvenih sporazumov vseh drugih članic. V nasprotnem primeru pa bi se znalo zgoditi, da bi ratifikacijo blokiral grški parlament.
Mlinotest se bo dokapitaliziral
31. 05. 2001 00.00
Na skupščini ajdovskega živilskega podjetja Mlinotest, na kateri je bilo navzočega 95 odstotkov kapitala, so delničarji sprejeli vse sklepe, ki jih je predlagala uprava, vključno z dokapitalizacijo in izplačilom dividende v višini 20 tolarjev bruto na delnico. Delničarji so tako pooblastili upravo, da v obdobju treh let osnovni kapital družbe poveča z izdajo novih delnic za 700 milijonov tolarjev, kar predstavlja 30 odstotkov osnovnega kapitala družbe. "Dokapitalizacija je orodje za širjenje poslovanja doma in v tujini," je za STA na vprašanje, ali to pomeni, da so s tem dani pogoji za februarja napovedano širjenje poslovanja, povedal predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj. O konkretnih imenih družb, ki bi jih Mlinotest kupil, Nabergoj še ni želel govoriti, saj naj bi bilo za to še prehitro.
Aerodrom Portorož išče partnerja
31. 05. 2001 00.00
Občinski svet občine Piran je danes na seji, na kateri je obravnaval problematiko občinskega podjetja Aerodrom Portorož, menil, da trajno rešitev in sanacijo resnih likvidnostnih težav obmorskega letališča predstavlja prihod strateškega partnerja. V pripravi je pismo o nameri kot izhodišče za nadaljnje pogovore o morebitnem vstopu Aerodroma Ljubljana v portoroški Aerodrom, je povedal predsednik nadzornega sveta Aerodroma Portorož in občinski svetnik Janez Dereggi.
Svetovni dan brez tobaka
31. 05. 2001 00.00
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob današnjem Svetovnem dnevu brez tobaka, ki poteka pod naslovom Tobačni dim ubija - očistimo zrak in pljuča, opozarja predvsem na škodljive vplive pasivnega kajenja na zdravje in na neprostovoljno izpostavljenost tobačnemu dimu na delovnem mestu, v gostinskih lokalih in domačem okolju. Kot je povedala Vesna Kerstin Petrič z Urada RS za sodelovanje z WHO, posledice kajenja naraščajo predvsem med ženskami, tako zaradi pasivnega kajenja kot zaradi vedno bolj agresivnega oglaševanja tobačne industrije, pasivnemu kajenju pa so izpostavljeni tudi otroci, po nekaterih ocenah celo polovica vseh otrok. Zato po besedah Petričeve WHO poziva vlade, naj čimprej poostrijo nadzor nad tobakom in omejijo kajenje v javnosti ter prepovejo reklamiranje tobačnih izdelkov.
Nov škandal Bushevih dvojčic
31. 05. 2001 00.00
Glasba z vrtov sv. Frančiška
31. 05. 2001 00.00
V Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico se bodo letos že sedmič zvrstili glasbeni večeri s skupnim imenom Glasba z vrtov sv. Frančiška. Cikel se bo začel danes, na zadnji dan šmarničnega bogoslužja. Slavnostna otvoritev bo posvečena jubileju Slovenskega okteta, ki letos zaokroža petdeset let delovanja.
V Črno goro z osebno izkaznico
30. 05. 2001 00.00
Slovenski turisti in državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije bodo lahko letos v Črno goro potovali le z osebno izkaznico. Tako se je odločila črnogorska vlada, da bi v prihodnje pritegnila čim več tujih turistov. Poleg tega je namestnik črnogorskega ministra za turizem Slobodan Leković napovedal še nižje pristojbine za osebna vozila in avtobuse. V prihodnje bo pristojbina za tuje osebne avtomobile znižana s 120 na 30 nemških mark, za tuje avtobuse pa s 400 na 60 nemških mark.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Šuklje prispel v Beograd
30. 05. 2001 00.00
V Beograd je prispel prvi slovenski veleposlanik v Zvezni republiki Jugoslaviji Borut Šuklje. Akreditivno pismo bo jugoslovanskemu predsedniku Koštunici predal prihodnji teden. Ena prvih in glavnih nalog veleposlanika bo urejanje viznega režima. Slovensko veleposlaništvo pa bo do septembra, ko se bo preselilo v primernejše prostore na Knez Mihajlovi ulici, delovalo v hotelu Interkontinental.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Štirideset let Amnesty International
28. 05. 2001 00.00
Amnesty International (AI), svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, praznuje danes 40. obletnico. Danes bodo v ta namen prižgali štirideset dvometrskih sveč v londonski cerkvi St.Martin-in-the-Fields, kjer so leta 1961 za AI prižgali tudi prvo svečo.
Bush s posebno ponudbo
28. 05. 2001 00.00
Po pisanju New York Timesa bo ameriški predsednik Bush ruskemu kolegu Putinu na vrhu v Ljubljani predlagal tesno sodelovanje na področju protiraketne obrambe, eni najbolj spornih točk ameriško-ruskih odnosov. Po trditvah časnika naj bi bile Združene države pripravljene celo kupiti ruske rakete, če bi se Moskva v zameno odpovedala že skoraj 30 let starem sporazumu, ki je omogočal vojaško ravnotežje med državama. Predsednik Bush bi tako lahko začel neovirano graditi sistem protiraketnega ščita, znanega tudi kot vojna zvezd. V Moskvi o ameriških predlogih, med katerimi so tudi skupne vojaške vaje, uradno niso obveščeni, vendar so jih že zavrnili.
NASA izgubila astronavtko
27. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da je ameriška vesoljka Patricia Hilliard Robertson zaradi hudih opeklin, ki jih je dobila v torkovi popoldanski letalski nesreči zasebnega letala, v četrtek ponoči po lokalnem času v houstonski bolnišnici Herman v Teksasu v starosti 38 let umrla.