30.krog

Prejel odškodnino, ker je po krivici sedel v zaporu

06. 12. 1997 11.30

Italijanskemu delavcu Emanuelu Marcellu Musuju je prizivno sodišče v Cagliariju izplačalo odškodnino v višini 22 milijonov lir zaradi moralne škode, ki jo je utrpel, ko je po krivici preživel v zaporu osem mesecev. 30-letnega Emanuela so leta 1993 aretirali zaradi poskusa umora ter ga brez predhodnega sojenja zaprli. Po osmih mesecih so ga izpustili, saj so ugotovili, da ni kriv za izrečene obtožbe. Obtoženčev odvetnik je za svojega klienta zahteval 50 milijonov lir (50.000 nemških mark) odškodnine.

46 mrtvih v letalski nesreči

06. 12. 1997 11.16

V ruskem kraju Irkutsk je danes pri vzletu strmoglavilo rusko letalo vrste antonov 24. V nesreči je po podatkih ruske tiskovne agencije Itar-Tass umrlo vseh 30 potnikov in 16 članov posadke.

Podpis prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško bo prihodnji petek

05. 12. 1997 16.06

Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in hrvaški premier Zlatko Mateša bosta sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško predvidoma podpisala prihodnji petek v Zagrebu. Hrvaška bo tako postala 30. država, s katero Slovenija pri trgovanju uporablja določila prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum naj bistopil v veljavo prvega januarja prihodnje leto.

Škoda poljskega gospodarstva zaradi prepovedi izvoza mleka v EU

05. 12. 1997 15.30

Zaradi prepovedi uvoza poljskega mleka v Evropsko unijo bo poljsko gospodarstvo utrpelo letno škodo v višini med 250 in 300 milijoni dolarjev, je danes v Varšavi povedal poljski minister za evropske zadeve Ryszard Czarnecki.

Štiri države so se zadnji trenutek premislile

05. 12. 1997 09.30

Konvencijo o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja ter transferja protipehotnih min je podpisalo 121 držav in ne 125, kot je bilo prvotno sporočeno. Štiri države so se namreč v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo podpisale omenjenega dokumenta. Organizatorji niso znali povedati, katere so to, zato naj bi bilo o tem kaj več znanega danes. Za žrtve protipehotnih min so države do konca tridnevne konference v Ottawi obljubile približno 400 miliijonov dolarjev. Evropska unija je žrtvam obljubila 138 milijonov USD, Norveška 120 milijonov USD, Japonska 80 milijonov USD, Kanada 70 milijonov USD.

Goldbergerjeve težave se nadaljujejo

04. 12. 1997 10.30

Afera okoli avstrijskega smučarskega skakalca Andreasa Goldbergerja je vedno bolj zapletena. Jugoslovansko notranje ministrstvo tudi včeraj ni potrdilo, da je Goldberger jugoslovanski državljan, jugoslovanska smučarska zveza pa si še vedno želi, da bi "Goldi" nastopal za reprezentanco ZRJ, a se želi pred izdajo tekmovalne licence posvetovati z Mednarodno smučarsko zvezo (FIS) in Smučarsko zvezo Avstrije.

Minister Turnšek na zasedanju obrambnih ministrov evro - atlantskega sveta za sodelovanje

04. 12. 1997 08.57

Slovenski obrambni minister Tit Turnšek se je danes v Bruslju udeležil srečanja obrambnih ministrov Evro-atlantskega partnerskega sveta, ki povezuje članice zveze NATO s partnerskimi državami. Razpravljali so o nadaljni krepitvi in poglabljanju sodelovanja.

Stanje na slovenskih cestah ob 13.30 uri

03. 12. 1997 14.42

Ceste po državi so večinoma mokre in spolzke. Zimska oprema je obvezna na mejnih prehodih Ljubelj, Jezersko, Korensko sedlo, Rateče, Predel in Učja ter na cesti skozi Črni vrh nad Idrijo.

Predstavitev slovenske zimske turistične in športne ponudbe

03. 12. 1997 14.30

Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) v četrtek v Zagrebu pripravlja prvo predstavitev turistične ponudbe Slovenije na hrvaškem trgu. Osrednji poudarek bo na zimski turistični in športni ponudbi, zato bodo na pogovoru z novinarji sodelovali tudi predstavniki združenja slovenskih žičničarjev in podjetij Elan ter Alpina. Poleg smučarskih središč pa bodo predstavniki CPTS okvirno predstavili tudi slovenska naravna zdravilišča, v katerih je hrvaški trg močno zastopan.

Obeti

03. 12. 1997 09.52

V petek in soboto bo delno jasno in brez večjih padavin. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost. Nekoliko hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja.

Predčasne parlamentarne volitve na Češkem?

02. 12. 1997 14.37

Češki socialdemokrati (ČSSD) so predlagali predčasne parlamentarne volitve najkasneje do 30. julija prihodnje leto. Samo na ta način je moč rešiti sedanjo krizo v državi, so sklenili na sestanku poslanskega kluba, ki se je v ponedeljek zavlekel pozno v noč. Stranka ČSSD je najmočnejša opozicijska sila na Češkem.

Ko bom velik bom računovodja!

02. 12. 1997 08.59

V Bolgariji je najbolj zaželen poklic računovodje, posebej neprivlačen pa slabo plačan profesorski poklic. O sebi kot duhovniku, diplomatu, ministru, prostitutki ali zvodniku sanja le 0,3 odstotka vprašanih; 21 odstotkov vprašanih si v času prehoda v tržno gospodarstvo želi postati računovodja, medtem ko jih 21 odstotkov zatrjuje, da nočejo biti profesorji zaradi nizkih plač in velike brezposelnosti. Kot najnevarnejši poklic je 58 odstotkov vprašanih navedlo delo rudarja, 30 odstotkov pa policista.

742 milijonov DEM prometa v oktobru v menjalnicah

01. 12. 1997 00.00

Slovenske menjalnice so oktobra opravile za 742,5 milijona mark prometa, pri čemer je nakup deviz znašal 400,1 milijona mark, prodaja pa 342,4 milijona mark. V primerjavi s septembrom je bil skupni promet manjši za 22 milijonov mark, glede na lanski oktober pa večji za 64,3 milijona mark. Na skupaj 330 menjalnih mestih po vsej državi so oktobra odkupili za 57,8 milijona mark več deviz kot pa prodali. Srednji tečaj za nemško marko je letošnjega oktobra znašal 94,43 tolarja, enak lanski mesec pa 90,45 tolarja, še kažejo podatki Banke Slovenije.

Hrvaški bruto domači proizvod raste

30. 11. 1997 13.54

Hrvaški bruto domači proizvod (BDP), izražen v stalnih cenah leta 1990, se je v letošnjem tretjem trimesečju povečal na 57,7 milijona kun oz. za sedem odstotkov glede na enako lansko obdobje. Po oceni državnega zavoda za statistiko se tudi letos nadaljuje rast BDP, ki traja od leta 1994. Konec leta 1996 je BDP znašal 204,8 milijona kun, kar je sicer za 4,3 odstotka več kot leta 1995, toda za dobro četrtino manj kot leta 1990. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada naj bi Hrvaška med državami v prehodu - Češko, Poljsko, Madžarsko in Slovenijo - po rasti BDP leta 1994 zasedla zadnje mesto, leta 1995 predzadnje, lani pa že tretje mesto.

Obeti

30. 11. 1997 13.21

V torek bo pretežno oblačno, ponekod bo občasno še rahlo deževalo. Burja bo prehodno ponehala. V sredo popoldne se bo dež spet okrepil, na Primorskem se bo burja obnovila.

Vremenska slika

30. 11. 1997 13.16

Nad severnim Sredozemljem se poglablja ciklonsko območje. Vremenska fronta se zadržuje nad srednjo Evropo, Alpami in osrednjim Sredozemljem. Z južnimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen in razmeroma topel zrak

Napoved za sosednje pokrajine

30. 11. 1997 13.13

Oblačno bo in deževno, ob severnem Jadranu bo čez dan začela pihati burja.

Napoved za Slovenijo

30. 11. 1997 13.07

Danes in jutri bo oblačno in deževno. Na Primorskem bo začela pihati burja. Jutri bo dež oslabel in proti večeru postopno ponehal. Meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine okoli 1000, jutri pa do 700 m. Temperature bodo danes od 3 do 8, na Primorskem od 8 do 12 stopinj C, jutri pa od 2 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C

Stavka zaposlenih v javnem sektorju

30. 11. 1997 12.51

V Izraelu danes stavka kakih 140.000 zaposlenih v javnem sektorju. Stavko, v kateri zahtevajo višje plače, uperjena pa je tudi proti načrtovani privatizaciji državnih podjetij, organizira delavski sindikat Histadrut.

Divje svinje razrile rimski muzej na prostem

29. 11. 1997 12.19

Divje svinje so opustošile skoraj dve tretjini dobrih 3000 kvadratnih metrov zemljišča v rimskem muzeju na prostem v kraju Hechingen-Stein v nemški zvezni deželi Baden-Wuerttemberg. Živali so v preteklih nočeh kar nekajkrat obiskale območje muzeja, kjer so izkopale do 30 centimetrov trave. Dostop do parka so si zverine izgreble pod bodečo žico. Pred 1800 leti nastalo rimsko najdišče so odkrili leta 1973 in velja za eno najpomembnejših pričevanj o kulturi Rimljanov severno od Alp.

Že četrta žrtev oboroženih incidentov ta teden na Kosovem

29. 11. 1997 11.32

Francija in Nemčija sta izrazili zaskrbljenost zaradi razmer na Kosovu ter napovedali, da bosta sprte strani pozvali k iskanju mirne rešitve težav, so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva. Državi sta od jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že zahtevali, naj poišče politično rešitev, v okviru katere bi oblikovali tudi posebni status za Kosovo. V kraju Petrestica, ki leži 30 km južno od Prištine, pa so neznanci sinoči z avtomatskim orožjem ubili kosovskega Albanca Dalipa Dugollija, člana Srbske socialistične stranke. To je že četrta žrtev oboroženih incidentov ta teden na Kosovem.

Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči

28. 11. 1997 17.30

Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.

V nedeljo občinske volitve v Italiji - Na Siciliji prvi, v Genovi pa drugi krog

28. 11. 1997 00.00

V nedeljo bodo v 242 italijanskih občinah volitve. Na Siciliji bodo imeli prvi krog volitev za župane in mestne oblasti, v 42 občinah na severu države pa bo drugi krog županskih volitev, v katerem se bosta pomerila kandidata, ki sta v prvem krogu 16. novembra dobila največ glasov.

Premier Drnovšek na Irskem

27. 11. 1997 19.13

Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je na prvem uradnem obisku na Irskem. V Dublinu se je danes srečal z irskim kolegom Bertiejem Ahernom, ki mu je zagotovil popolno podporo Irske na bližnjem luksemburškem vrhu za vključitev v prvi krog pogajanj in za čimprejšnji začetek pogajanj Evropske komisije s Slovenijo. Premier Drnovšek se je sestal tudi s predsednikom predstavniškega doma Seamusom Pattisonom in predsednikom senata Brianom Mulloolyjem.

Tudi Slovenija bo podpisala konvencijo o prepovedi protipehotnih min

27. 11. 1997 13.30

V kanadski prestolnici Ottawi bo od 2. do 4. decembra konferenca, na kateri bodo predstavniki številnih držav podpisali konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min. V imenu Slovenije bo konvencijo podpisal zunanji minister Boris Frlec.

V Bratislavi prihodnji teden o ekonomski dimenziji diplomacije

27. 11. 1997 12.30

V slovaškem glavnem mestu bo 3. in 4. decembra potekala konferenca visokih predstavnikov ministrstev za zunanje zadeve pod naslovom Ekonomska dimenzija diplomacije II - regionalne integracije v svetu in možnosti za njihovo sodelovanje. Konferenco organizira slovaško zunanje ministrstvo, so STA sporočili s slovaškega veleposlaništva v Ljubljani.

Bo drugi Drnovškov obisk v Sarajevu učinkovitejši

27. 11. 1997 12.04

Dopisnik ljubljanskega Dela v četrtkovem članku iz Sarajeva ugiba o učinkovitosti bližnjega obiska predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška dvajset dni po njegovem prvem povojnem obisku v Sarajevu.

Konec septembra več kot štiri milijarde dolarjev deviznih rezerv

27. 11. 1997 11.01

Slovenija je imela konec septembra 4,324 milijarde dolarjev deviznih rezerv, kar je 138,5 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni. Od tega so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije.

Vremenska slika

27. 11. 1997 08.30

Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje vlažen zrak.

V Moderni galeriji razstava Ita Rina

26. 11. 1997 10.29

V Moderni galeriji Ljubljana bodo jutri zvečer odprli razstavo z naslovom Ita Rina (1907-1979), ki sodi v okvir praznovanj ob 90-letnici rojstva največje slovenske filmske zvezde. Slovenska kinoteka bo v sodelovanju z Državnim filmskim arhivom iz Prage predstavila najrazličnejše gradivo, povezano z življenjem in filmi Ite Rine. Gradivo je bilo zbrano na Češkem, v Nemčiji in na Slovenskem, vsebuje pa kopije dokumentov in fotografij ter podatke o življenju, ob tem pa še nekaj dodatnega gradiva, ki osvetljuje obdobje 20. in 30. let v Pragi in Berlinu, prestolnicah takratnega evropskega filma s filmskim glamourjem tistega časa vred. Od domnevno več kot 20 filmov, ki naj bi jih posnela Ita Rina, so filmski zgodovinarji doslej odkrili 10 ohranjenih, za še sedem pa dokaze, da so bili posneti. Ljubljanska razstava bo predstavila 15 filmov.