4. leta
Bruto plača na zaposlenega višja za 1,4 odstotka
23. 12. 1997 14.31
Bruto plača na zaposlenega se je oktobra v primerjavi s septembrom nominalno povečala za 1,9 odstotka, realno pa za 1,4 odstotka; znašala je 148.170 tolarjev. Plače nominalno naraščajo že drugi mesec zapored v skoraj vseh dejavnostih, oktobrska rast je verjetno že posledica izplačil na podlagi poslovnih rezultatov. Kot navaja publikacija, ki jo vsak mesec izdaja Urad za makroekonomske analize in razvoj, je bruto plača najmanj porasla v industriji in gradbeništvu, in sicer za 1,9 odstotka. V proizvodnih storitvah se je povešala za 2,2 odstotka, v javnih storitvah pa je bila oktobrska bruto plača višja za dva odstotka. Slednje je predvsem posledica lani sprejetih dokumentov, npr. sprememb in dopolnitev nekaterih kolektivnih pogodb s področja javnih storitev. Vanje so bili namreč vgrajeni dodatki k plačam, katerih zadnja četrtina se začne izplačevati z oktobrom 1997. V primerjavi s povprečjem leta 1996 je bila oktobrska realna bruto plača na zaposlenega višja za štiri odstotke.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Palestinci potrebujejo 4,5 milijarde dolarjev
14. 12. 1997 12.14
Palestinska delegacija bo na dvodnevni konferenci držav donatork, ki se začenja danes v Parizu, mednarodno skupnost zaprosila za pomoč v višini 4,5 milijarde dolarjev. Palestinska stran na konferenci predstavila razvojni načrt za prihodnja tri leta, za katerega potrebuje 3,5 milijarde dolarjev pomoči; od držav donatork pričakuje še tudi nakazilo milijarde dolarjev pomoči, obljubljene pred tremi leti.
Na Novi Zelandiji imajo prvič v zgodovini premierko
08. 12. 1997 09.33
Jenny Shipley je v ponedeljek v Wellingtonu prisegla kot premierka Nove Zelandije. 45-letna Shipleyeva je prva ženska na Novi Zelandiji, ki je prevzela premierski položaj; 4. novembra so jo imenovali na položaj predsednice vlade kot naslednico Jima Bolgerja, ki je mesto premiera opravljal od oktobra leta 1990 in je v začetku letošnjega novembra odstopil. Shipleyeva, ki sicer velja za izredno konservativno, je bila deset let članica parlamenta. V preteklosti je bila med drugim tudi ministrica za zdravstvo in socialo.
Vitranc bo 3. in 4. januarja
26. 11. 1997 13.34
Najboljši alpski smučarji na svetu bodo prve dni prihodnjega leta nastopili na smučišču Podkoren v Kranjski Gori, do prve tekme pa je še 38 dni. Pokal Vitranc, že 37. po vrsti, bo 3. in 4. januarja. V soboto bo ob 10. uri na programu prva vožnja veleslaloma, ob 13. pa finalni nastop. V nedeljo se bo prva vožnja slaloma pričela ob 10. uri, druga pa ob 12.45 uri.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.