414
Grozljivka v Litiji: gradbena inšpekcija ustavila postopek glede vodomerne postaje
26. 07. 2024 06.00
Dan po naših razkritjih o grozljivki, ki jo v domači hiši že skoraj leto dni doživljata Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne, ju je gradbena inšpektorica obvestila, da postopek glede nevzdrževane vodomerne postaje končuje. Zakaj? Ugotovila je, da je lanska ujma zid, nad katerim stojita vodomerna postaja in njuna hiša, tako hudo poškodovala, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče. Za to pa inšpekcija ni pristojna, ampak država, ki je sprejela zakon glede odprave posledic poplav. A ključno vprašanje ostaja odprto: kdo je lastnik zidu in kdaj bo saniran? Zlatko in Darja težko čakata kdaj bo rešen njun dom.
Agonija v Hajdini: na krožnike nosilo perje iz sosednje piščančje farme, ki je delno nezakonita
25. 07. 2024 06.00
Agonija občanov Zgornje Hajdine traja že več kot 40 let. Začela se je z gradnjo piščančje farme pri sosedih. Kršitve so se pojavile že na začetku, saj je bila zgrajena mimo gradbenega dovoljenja, vsa ta leta pa so jo večkrat dograjevali. Sosedje so se obrnili na vse pristojne institucije, a nelegalni deli hleva za piščance še vedno stojijo. Porušila jih ni niti inšpekcija, ki je nelegalno gradnjo prepoznala pred več kot 20 leti. Sosedje, ki živijo v smradu, pravijo, da se počutijo nemočne. Živijo v strahu, da bo farma – po več poskusih – tokrat legalizirana.
Investitor hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja, za legalizacijo morajo stanovalci plačati 40.000 evrov
22. 07. 2024 06.01
Stanovalci s Ceste Cirila Kosmača v Ljubljani so šokirani. Investitor je večstanovanjsko hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja – naredil je šest stanovanj namesto štirih. To ugotavlja ljubljanska upravna enota, ki lastnikom zato ne more izdati uporabnega dovoljenja. Brez tega je hiša na trgu precej manj vredna. Edina možnost je legalizacija – zanjo bi morali tako lastniki stanovanj plačati 40.000 evrov oz. 7.000 evrov na posameznega lastnika. Eden izmed njih – Gregor Gajšek – se sprašuje, zakaj morajo breme nositi prav lastniki stanovanj, ne pa investitor, če je znano, kdo je stavbo zgradil, podjetje, ki jo je zgradilo, pa je še vedno aktivno. Je to pogosta praksa?
Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?
17. 07. 2024 06.00
Kaj se zgodilo po našem majskem razkritju o nelegalnih bazenih, hišah, teniških igrišču, parkirišču na državnih vodnih zemljiščih? Direkcija za vode je gradbeni inšpekciji prijavila zgolj mobilne hiške v Ankaranu. Direkcija letno prijavlja med 50 in 60 nedovoljenih gradenj, posegov. V zadnjih štirih letih skupno 343. Tudi gradnjo stanovanjskih hiš na poplavno ogroženih območjih. Kako ukrepa, kakšne so sankcije? Avgustovske poplave pa so opozorile, da smo gradili tudi tam, kjer ne bi smeli. Se bo gradnja zaostrila? Kakšni pa so načrti glede uničenih, poškodovanih domov, ki čakajo na vladnem seznamu?
Grozljivka v Litiji: ne spijo mirno, bojijo se, da bodo poplave odnesle hišo
15. 07. 2024 06.00
Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne v svoji domači hiši že skoraj eno leto ne spita mirno. Zakaj? Lanske avgustovske poplave so močno poškodovale zid ob reki Savi, nad katerim stoji njun dom. "Če bodo še ene takšne poplave in če se zid podre, lahko splazi hiša dol," v skrbeh pripoveduje Zlatko. A ključno vprašanje: kdo je lastnik in kdo ga bo saniral? Zgrajen je bil pred skoraj 70 leti, ko so nad njim postavili vodomerno postajo, ki je ARSO od leta 2015 ne uporablja več. Zid stoji na vodnem zemljišču, z njim upravlja Direkcija za vode. Ta je sporen objekt prijavila gradbeni inšpekciji. Kdo je odgovoren? "Iščemo lastnika državne lastnine," pravi Zlatko.
Chrissy Teigen obujala spomine na počitnice v Mehiki
09. 07. 2024 09.02
Chrissy Teigen in John Legend z družino zelo rada potujeta, manekenka pa se z utrinki s potovanj vedno pohvali tudi na družbenih omrežjih. Nedavno si je tako družina vzela nekaj dni oddiha in odpotovala v sončno Mehiko, v katero se je 38-letnica, po opisu fotografij sodeč, preprosto zaljubila. Kaj vse so počeli na dopustu, je razkrila kar z objavljeno galerijo fotografij.
74-letniku zasegli več kot 500 nabojev, električne detonatorje in konopljo
07. 06. 2024 10.02
Novomeški policisti so v hišni preiskavi osumljencu zasegli naboje različnih kalibrov, prepovedano konopljo in električne detonatorje. Zaradi več kaznivih dejanj bodo zoper občana podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo.
Dejstva: Ali res vsa stroka nasprotuje evtanaziji?
07. 06. 2024 06.02
V studiu naše večerne oddaje je Uroš Slak soočil štiri parlamentarne stranke, ki jim na nedeljskih evropskih volitvah ankete javnega mnenja napovedujejo najboljšo uvrstitev. Poslanec SDS Zvone Černač ter trije kandidati za evropske poslance – Janja Sluga iz GS, NSi-jeva Vida Čadonič Špelič in Matevž Frangež SD – so še enkrat predstavili stališča svojih strank glede referendumskih vprašanj, povezanih s konopljo in evtanazijo.
Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.
DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Dejstva: 'Ali Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa, da se zadevajo'?
03. 06. 2024 19.23
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih. Verodostojnost izjav devetih kandidatov za evropske poslance, ki jih je soočila voditeljica Petra Kerčmar, sta z nami v živo preverjala strokovna sodelavca - docent na Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. Oba pravita, da morajo biti izjave kandidatov za evroposlance točne in preverljive. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance, govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Tonin, Stevanović, Mesec in Volk: je bila Sovjetska zveza res Rusiji največji sovražnik?
03. 06. 2024 06.00
V oddaji 24UR Zvečer so se v četrtek soočili Vojko Volk, ki kandidira na listi Gibanja Svoboda, Matej Tonin iz Nove Slovenije, Zoran Stevanović iz Resnice in Luka Mesec iz Levice. Res ruska ustava odreja varovanje Rusov prek svojih meja? Kakšni so pogoji za priznanje države? Je bila Slovenija res sama pri priznanju Palestine?
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
V 20 letih Slovenija prejela 11 milijard kohezijskega evropskega denarja
30. 05. 2024 06.00
Slovenija je od leta 2004 prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Evropski denar je izkoristila v celoti. Za programsko obdobje 2014–2020 je Slovenija na drugem mestu med državami EU po uspešnosti črpanja. Z evropskim denarjem smo sofinancirali nadgradnjo obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, negovalni oddelek SB Murska Sobota ... Koliko denarja nam je na voljo do 2029? Bi Slovenija lahko postala neto plačnica? Slovenija je do leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Slovenija (ne)uspešna pri lobiranju v Bruslju?
29. 05. 2024 06.00
V Bruslju je trenutno več kot 12.600 registriranih lobistov. Neuradno pa naj bi bilo še enkrat več – približno 30.000. V registru je 53 slovenskih organizacij, ki želijo vplivati na zakonodajo EU. A Slovenija v primerjavi z drugimi državami, tudi sosedi Hrvati in Italijani, pri lobiranju zaostaja, izpostavljata Mihael Cigler in dr. Draško Veselinovič, ki v Bruslju delujeta že 20 let. Zakaj Slovenija ne izkoristi koristi lobiranja v Bruslju? Ni dovolj učnih ur?
Kadrovanje evroposlancev, s strankarsko izkaznico do službe v Bruslju?
28. 05. 2024 06.00
Vsakemu evropskemu poslancu na mesec pripada 28.696 evrov za plače asistentov. Svoje ožje sodelavce poslanci izberejo sami, evropska pravila sicer prepovedujejo zaposlovanje bližnjih sorodnikov, prav tako se člani njihove ekipe ne smejo ukvarjati z dejavnostmi, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov. Po pregledu imen sodelavcev, ki so tako ali drugače zaposleni v lokalni oziroma bruseljski pisarni osmih slovenskih evroposlancev, lahko sicer ugotovimo, da poslanci radi zaposlujejo člane ali vsaj simpatizerje svojih strank, pa tudi sorodnike vplivnih političnih veljakov. Kaj pa plača? Skrivnost za vse, številke razkriva le Joveva. Približno dvakrat več zaslužijo asistenti, ki živijo in delajo v Bruslju.
Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo?
27. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER je v četrtek potekalo tretje predvolilno soočenje, na katerem so svoja stališča primerjali nosilka liste Nič od tega Violeta Tomič, nosilec liste Zeleni Slovenije Klemen Grošelj ter nosilec liste DeSUS in Dobre države Uroš Lipušček. Koliko imamo lobistov? Se je res 10 milijonov Ukrajincev izselilo? Kaj kažejo podatki o umrlih?
Večina evroposlancev prelomila besedo in ne razkriva porabe 5 tisočakov pavšala
23. 05. 2024 06.02
Bi razkrili, kako ste porabili 4.500 evrov mesečnega pavšala za pisarno? To vprašanje smo pred petimi leti postavili takratnim evropskim poslancem in nosilcem list, ki so kandidirali na volitvah. Pavšal se je v petih letih zvišal na 4.950 evrov, mi pa smo aktualne evropske poslance vprašali, za kaj konkretno porabijo pisarniški pavšal in kaj naredijo z morebitnim preostankom denarja. Odgovori? Večinoma splošni. Evropski poslanci – z izjemo Irene Joveve, ki prerez stroškov objavlja vsak mesec, konkretnih številk sicer javno ne razkrivajo.
Šarec, Brglez in Prebilič – bo NEK res deloval še 40 let?
22. 05. 2024 06.00
V nedeljskem soočenju je Maja Sodja gostila tri kandidate za evropske poslance. Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Milan Brglez (SD) in Vladimir Prebilič (Vesna) so predstavili svoje poglede o priznanju Palestine, evropskem komisarju, zelenem prehodu in drugem bloku Jedrske elektrarne. Ali njihove izjave držijo?
Hojs, Bogovič, Novakova o migrantih in Palestini – bodo glasove nabirali s populizmi?
21. 05. 2024 05.55
V sobotnem 24UR Fokus so se soočili kandidati treh strank od sredine proti desni, ki se bodo 9. junija potegovali za petletni mandat v Evropskem parlamentu. V studio so prišli Aleš Hojs (SDS) in dva aktualna evropska poslanca – oba se potegujeta za še en mandat – Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Katera stališča glede Palestine, migracij in zelenega prehoda družijo po ideologiji podobne politike? Kaj jih deli, kdo je navajal netočne podatke in kdo je s svojimi izjavami zavajal? Preverili smo dejstva.
Žaljivke – premišljen politični adut ali sovražni govor?
18. 05. 2024 07.08
V četrtkovi večerni oddaji je Uroš Slak soočil štiri kandidate za evropske poslance. Matjaž Nemec (SD), Nataša Sukič (Levica), Zoran Stevanovič (Resnica) in Peter Gregorčič (SLS) so predstavili svoje poglede glede aktualnega političnega dogajanja doma in po svetu. Enotno so se zavzeli za mir, imajo pa precej različne poglede na vlogo Slovenije pri reševanju vojne v Ukrajini, pa tudi glede definicije sovražnega govora, ki so ga sicer obsodili vsi. Kdo je navajal točne podatke, kdo napačne in kdo je s svojimi izjavami zavajal volivce?
Kupil koče na Veliki planini in jih legaliziral
20. 05. 2024 06.16
Investitor Urban Bergant je na Veliki planini kupil pet koč, uredil manjkajočo gradbeno dokumentacijo, jih legaliziral in obnovil. Koče so propadla podjetja prodala v zasebne roke, dokumentacija pa se je zato večinoma izgubila. Za legalizacijo posamezne koče je Bergant potreboval od šest do 12 mesecev. Kakšne pasti pa čakajo kupce, ki kupujejo črne gradnje?
1760 evrov pokojnine za pet let poslanske službe v Bruslju
17. 05. 2024 06.08
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 640.000 posameznikov. Januarja, po doslej najvišjem dvigu, se je povprečna starostna pokojnina dvignila za 8,2 odstotka in je marca znašala dobrih 849 evrov neto. In če je to znesek, ki so ga številni dosegli z desetletji dela, je to tudi znesek, ki ga evropski poslanci prejmejo po slabih dveh in pol letih po izvolitvi v Evropski parlament. Glede na trenutno neto plačo poslancev v Bruslju za vsako leto namreč prejmejo 352 evrov pokojnine oziroma v petih letih, kolikor traja mandat, 1760 evrov. Če so izvoljeni večkrat, je ta znesek še bistveno višji.
Gradbena inšpekcija lani porušila le eno črno gradnjo
17. 05. 2024 06.40
Gradbena inšpekcija je od leta 2013 do danes porušila 56 črnih gradenj – v letu 2022 in 2023 šest nevarnih gradenj. Lani je padla samo ena. Zakaj gradbeni inšpektorji ne uspejo porušiti več črnih gradenj? "Ljudje se vedno lahko na odločitev inšpektorja pritožijo," pravi Andreja Troha, direktorica Gradbene in geodetske inšpekcije. Prioriteta so nevarne gradnje. In zakaj še vedno stojijo nelegalne luksuzne vile, ki bodejo v oči že več let? Na seznamu je nekaj manj kot 3000 kršitev, del seznama pa predstavljajo gradnje, ki čakajo na rušitev.
Več kot milijon za poslanski mandat v Evropskem parlamentu?
16. 05. 2024 06.00
705 poslancev Evropskega parlamenta, med njimi osem slovenskih, bo kmalu prejelo še zadnjo plačo v tem sklicu. Od leta 2009 vsi evropski poslanci, ne glede na standard države, kjer so bili izvoljeni, prejemajo enako plačo, ki trenutno znaša 10.075 evrov bruto. Po plačilu davkov EU in prispevkov za zavarovanje to pomeni 7853 evrov neto. Sledi še domači odbitek, vsakemu od osmih Finančna uprava odmeri še dohodnino. Poleg plače pa evropski poslanci, tako kot nacionalni, prejemajo še številna nadomestila, od povračila stroškov prevoza in denimo dnevnic – do mesečnega pavšala, ki znaša 4950 evrov.
Kličejo za gradnjo na kmetijskem zemljišču
16. 05. 2024 06.00
'Kličejo nas za gradnjo na kmetijskem zemljišču,' pravi arhitekt Janez Gaberščik, ki ponuja tudi legalizacije črnih gradenj. Nezakonitih gradenj naj bi bilo celo 90 odstotkov. V Ljubljani je samo na območju Tomačevega čez 100 črnih gradenj. V Krškem predvsem zidanice spreminjajo v stanovanjske hiše. Več nedovoljenih gradenj pa predstavljajo pomožni objekti ob stanovanjskih hišah in na kmetijah. V izolski občini investitorji legalizirajo v veliki meri stavbe na kmetijskih zemljiščih. Nekaterih stavb pa črnograditelji ne morejo legalizirati. Zakaj?
'Izjave kandidatov za evroposlance morajo biti točne in preverljive'
15. 05. 2024 06.24
Predvolilno kampanjo, izjave kandidatov za evropske poslance in politična sporočila njihovih central bosta skupaj z novinarsko ekipo rubrike Dejstva preverjala tudi dva strokovnjaka za evropske politike in mednarodne odnose. Docent na FDV doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. O temah, ki bodo v središču soočenj, izzivih, ki čakajo Evropsko unijo, vlogi Slovenije, vplivu slovenskih predstavnikov v Bruslju in teži njihovih besed. In o tem, zakaj je pomembno, da se volitev 9. junija udeležimo.
Se vse črnograditelje preganja enako?
15. 05. 2024 06.23
Ko črne gradnje znanih Slovencev, ki so bile celo na seznamu za rušenje, še vedno stojijo, ali so bile celo legalizirane, se druge – tudi gasilska društva 'preganja' gasilne dome. Je sistem enak za vse? Uradnega podatka koliko imamo črnih gradenj v Sloveniji ni. A poznavalci, stroka, pravijo, da je nelegalnih večina objektov v državi. Zakaj toliko nelegalnih gradenj? Veliko se je gradilo v lastni režiji, mimo gradbenih dovoljenj ali celo brez. In ključno vprašanje: kaj počne inšpekcija? Ali oblast vedno znova kloni pritiskom in zato črnih gradenj ne uspe preprečiti?
'Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute'
14. 05. 2024 06.00
"Nehajmo legalizirati čebelnjake z dnevnimi sobami in vile z bazeni kot vrtne ute," opozarja državni svetnik in župan Žirovnice Leopold Pogačar, pobudnik ustavne presoje 146. člena, ki omogoča legalizacijo objektov daljšega obstoja. Zakaj? Ker omogoča legalizacijo praktično kjer koli – na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, v narodnih parkih, na zaščitenih območjih ... Ustavno sodišče je te legalizacije zato začasno onemogočilo. Postopki so obtičali, nastopila je panika, ker ljudje nimajo več možnosti cenejše in hitrejše legalizacije svojih nedovoljenih gradenj.
Razkrivamo nedovoljene bazene, teniška igrišča, dele hiš na državnih parcelah
13. 05. 2024 06.00
Bazeni, teniško igrišče, nadstreški, deli hiš na državnih parcelah. Tam nimajo pravice graditi. Zakaj? Ker se nahajajo na vodnih zemljiščih, namenjenih za javno dobro, torej mora imeti pravico do uživanja vsak. Gre za privatiziranje javnega dobrega? To sebično in neodgovorno ravnanje, kot pravi dr. Igor Zelnik z biotehniške fakultete, ogroža tudi sosednje objekte, zgrajene legalno. Kakšne posledice ima lahko to v primeru poplav? Kako bo ukrepala direkcija za vode, ki skrbi za vodotoke?