55
Progres M 39 se je uspešno združil z Mirom
18. 05. 1998 08.55
Z orbitalno znanstveno postajo Mir se je uspešno združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 39, poroča ruski radio Radio Rossiji.
SNG Maribor: krstna izvedba nove komedije Toneta Partljiča Maister in Marjeta
15. 05. 1998 08.48
V SNG Maribor bo drevi premierno na ogled krstna izvedba nove komedije Toneta Partljiča Maister in Marjeta, ki jo je režiral Mario Uršič. Dramaturg je bil Matej Bogataj, scenografka in kostumografka Janja Korun, oblikovalka maske pa Mirjana Djordjević.
Travolta, Thompsonova in Annan uradno odprli 51. filmski festival v Cannesu
14. 05. 1998 07.55
Igralca John Travolta in Emma Thompson, protagonista uvodnega filma Osnovne barve (Primary Colors) Mikea Nicholsa, ter generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan so nocoj uradno odprli 51. mednarodni filmski festival v Cannesu.
Prepoved tekmovanja za Eurosong 1999?
11. 05. 1998 09.55
Jeruzalemski župan Ehud Olmert je danes kategorično zavrnil zahteve judovskih skrajnežev, da naj bi po sobotni zmagi izraelske transseksualne pevke Dane International v svetem mestu prihodnje leto prepovedali izvedbo tekmovanja za evropsko popevko. Župan je po radiu zatrdil, da bo Jeruzalem gostitelj omenjenega pevskega tekmovanja, tako kot je bil pred dvajsetimi leti, ter da županstvo ne bo dopustilo cenzure v kulturi in umetnosti.
Trkanje iz groba prineslo preplah v romunsko mesto
09. 05. 1998 09.40
Na pokopališču v mestu Moinesti na vzhodu Romunije je prišlo do množične histerije, so v petkovih izdajah poročali romunski časniki. Le s posredovanjem policije so uspeli preprečiti izgrede med množico okoli 3.000 ljudi, potem ko so otroci iz groba 55-letne pokojne slišali trkanje. Govorice so se bliskovito razširile po mestu. Zatem so na grob namestili nekakšen stetoskop in ljudje so dan in noč nastavljali ušesa in poslušali. Zatem so oblasti in družino pokojnice zasuli z ogorčenimi klici in proti volji sorodnikov izsilili odprtje groba. V prisotnosti državnega tožilca, izvedenca sodne medicine in zbrane množice so pri ekshumaciji ponovno potrdili smrt ženske, ki je pred dvema tednoma umrla za posledicami ciroze jeter. Na koncu pa so ponovili še mašo zadušnico.
Slovenistični dan v Trstu
07. 05. 1998 15.55
V veliki dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu so danes pripravili Slovenistični dan. Prireditev, ki je posvečena obravnavi problematike kmečke leksike v slovenskih narečjih iz zornega kota tradicije in inovacije, je pripravila visoka šola modernih jezikov. Dopoldne so predstavili tri novejša dela, povezana s problematiko slovenistike: knjigo Roberta Depita Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo (Aspekti rezijanske kulture v krajevnih imenih), knjigo esejev Mirana Košute Krpanova sol ter Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru Dušana Jakomina. Zinka Zorko iz mariborske univerze je spregovorila o kmečki terminologiji v prekmurskem narečju, Ludwig Karničar iz univerze v Gradcu o kmečki terminologiji v koroških slovenskih narečjih, Herta Maurer Lausegger s celovške univerze pa o starem in novem kmečkem besednjaku slovenskega narečja iz Rožne doline na Koroškem.
Ruska vlada določena še danes; število članov prepolovljeno
05. 05. 1998 14.55
Ruski predsednik Boris Jelcin je pred današnjim srečanjem z mandatarjem Sergejem Kirijenkom dejal, da bo sestava nove vlade dokončno določena danes. Po Jelcinovih besedah bodo v strukturi nove vlade precejšnje spremembe in sicer glede števila ministrstev. Število članov vladnega kabineta bo prepolovljeno, pri čemer bodo nekatera ministrstva ukinjena. "Tudi glede imen bodo velike spremembe," je dejal Jelcin in dodal, da "bo vlada mlajša kot prej in Sergej Vladimirovič bo morda najstarejši". Pri tem je mislil na Kirijenka, ki je star 35 let.
Na Kosovu v nedavnih spopadih ubitih več kot deset ljudi
05. 05. 1998 07.55
V nedavni vojaški akciji srbske vojske proti oboroženim Albancem na Kosovu je življenje izgubilo več kot 15 ljudi, se je danes izvedelo iz neuradnih virov. Beograjski radio B 92 pa je poročal, da je bilo na območju spopadov v bližini meje z Albanijo, kjer so srbske enote obkolile kakih 200 oboroženih Albancev, danes slišati le še posamezne strele. Časopis Politika, ki je blizu vladi v Beogradu, je sklicujoč se na policijo poročal, da je bilo med dvodnevno vojaško akcijo v obmejni vasi Ponoševac ubitih več kot deset "albanskih teroristov", nekaj oseb pa je bilo ranjenih in aretiranih. Policijski viri so še sporočili, da so med obsežno akcijo zaprli vse poti, preko katerih iz Albanije na Kosovo tihotapijo orožje.
Nemcu Pollacku prolog dirke Po Sloveniji
04. 05. 1998 18.08
S prologom se je na Ptuju začela peta kolesarska dirka Po Sloveniji. Uvodno tri kilometre dolgo preizkušnjo je dobil Nemec Olaf Pollack iz nemške ekipe Argo-Adler (3:55). Drugo mesto je z zaostankom sekunde zasedel Poljak Cezary Zamana, najboljši Slovenec pa je bil na tretjem mestu Novomeščan Gorazd Štangelj, ki je zaostal dve sekundi.
Splošna stavka na Danskem se nadaljuje
04. 05. 1998 08.55
Vodilni predstavniki danskih sindikatov in delodajalcev so izrazili pesimizem glede skorajšnega konca splošne stavke, ki že teden dni hromi življenje v državi. Predstavniki obeh strani so se zadnjič sestali v soboto, novega sestanka pa doslej še niso napovedali.
Dnevi Cankarjevega doma
01. 05. 1998 09.55
V počastitev rojstnega dne pisatelja Ivana Cankarja (1876-1918) bodo od 8. do 10. maja potekali Dnevi Cankarjevega doma. Na sporedu bo več koncertov, gledaliških in plesnih predstav ter prireditev na prostem, napovedan je literarni večer, na ogled pa bosta tudi dve razstavi. V petek, 8. maja, bo v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske filharmonije z dirigentom in solistom na violončelu Borisom Pergamenščikovom; na sporedu bodo dela Haydna, Schuberta in Šostakoviča. V Kosovelovi dvorani bo večer treh solističnih hommageov Marka Tompkinsa (Le Valse de Vaslav, Pod mojo kožo in Priča), posvečenim Josephine Baker, Nižinskemu in Harryju Sheppardu. V Linhartovi dvorani pa se bo s priredbo Shakespearovega Kralja Leara v režiji Vladimira Milcina predstavila Albanska drama Skopje. V soboto, 9. maja, bo dopoldne na ploščadi pred Cankarjevim domom Shakespeariada; Teater Cizamo bo s klovni na hoduljah, z baklami in bruhalci ognja predstavil odlomke iz Hamleta, Othella ter Romea in Julije. Na isti ploščadi bo zvečer koncert mladinskega pihalnega orkestra Viva iz Zagorja ob Savi. V Slovenski filharmoniji bo koncert Tria Lorenz ob 40-letnici njihovega delovanja. V Štihovi dvorani CD bo tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, v Kosovelovi dvorani se bo še enkrat predstavil Mark Tompkins, v Linhartovi dvorani bo Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd uprizorilo delo Dejana Dukovskega Sod smodnika v režiji Slobodana Unkovskega, v Gallusovi dvorani pa bo slavnostni operni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Antonom Nanutom ter solisti - sopranistko Rebeko Radovan, altistko Mirjam Kalin in baritonistom Slavkom Savinškom. V nedeljo, 10. maja, bo v Gallusovi dvorani slavnostni koncert ob 45-letnici Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, v Linhartovi dvorani bo še enkrat na ogled predstava Sod smodnika v izvedbi Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd, v Kosovelovi dvorani pa bodo predvajali francoski film Morilci režiserja Mathieuja Kassowitza. V Galeriji CD si bo mogoče ogledati dela Luiga Spazzapana, v Mali galeriji pa fotografije Branka Cvetkoviča z naslovom Svetloba sence - izris forme.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Franco Juri se je srečal z Nikolajem Afanasijevskim
30. 04. 1998 16.55
Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri je danes v Ljubljani sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afanasijevskega, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji. Na delovnem kosilu sta poseben poudarek namenila razvoju dvostranskih odnosov med državama po nedavnem obisku ruskega zunanjega ministra Jevgenija Primakova v Sloveniji. Strinjala sta se, da se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ugodno razvija, saj je blagovna menjava med državama v preteklem letu presegla 700 milijonov ameriških dolarjev. S slovenskega zunanjega ministrstva so tudi sporočili, da je Afanasijevski izrazil interes Rusije za razvoj prometnih koridorjev, ki povezujejo zahodno in vzhodno Evropo. Juri pa mu je predstavil konkretne projekte, ki potekajo v sklopu trilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, ki so zlasti v svojem gospodarskem delu usmerjeni prav k povezovanju držav Evropske unije z Ukrajino in Rusijo.
Solana prispel na pogovore v Skopje
30. 04. 1998 16.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.
Brazilci izgubili v lokalnem derbiju
30. 04. 1998 09.55
Svetovni nogometni prvaki Brazilci so v prijateljskem srečanju po zaslugi zadetka Claudia Lopeza v 84. minuti tekmo proti Aregentincem izgubili z 1:0.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Znova večji dobiček Microsofta
24. 04. 1998 09.55
Ameriški proizvajalec programske opreme Microsoft je v prvem trimesečju tekočega poslovnega leta povečal svoj dobiček za 28 odstotkov, sporočajo iz omenjenega podjetja. Kot je povedal direktor podjetja Bill Gates, je v prvem četrtletju letos čisti dobiček družbe znašal 1,34 milijarde dolarjev, kar je več, kot so predvidevali finančni strokovnjaki. Največjo prodajo dosega Microsoft s programskim paketom "Office", nadaljno rast prodaje pa v podjetju pričakujejo z uvedbo programa Okna 98, ki bo na tržišče prišel junija.
Irski parlament za referendum o mirovnem sporazumu
23. 04. 1998 08.55
Oba domova irskega parlamenta sta v sredo sprejela zakonska določila, ki omogočajo izvedbo referenduma o mirovnem sporazumu za severno Irsko, ki je napovedan za 22. maj.
Westendorp v Sloveniji o razmerah v regiji
22. 04. 1998 08.55
V Slovenijo je na uradni enodnevni obisk danes dopotoval visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Carlos Westendorp. V Ljubljani ga je že sprejel slovenski predsednik Milan Kučan, popoldan pa se bo na Brdu pri Kranju srečal še s predsednikom vlade Janezom Drnovškom.
Kemijski koncern Akzo Nobel prevzel družbo Courtaulds
21. 04. 1998 07.55
Nizozemski kemijski koncern Akzo Nobel je za 6,3 milijarde guldnov (5,6 milijarde DEM) prevzel britanskega proizvajalca lakov in barvil Courtaulds ter tako postal največji proizvajalec lakov na svetu. Letni promet omenjenega nizozemskega podjetja je lani znašal 24 milijard guldnov, ustvarili pa so tudi rekorden dobiček v vrednosti 1,6 milijarde guldnov. Uspešno so poslovali tudi v družbi Courtaulds, katere prihodki so lani dosegli 5,8 milijarde guldnov, njihov dobiček pa je bil 458 milijonov guldnov. S prevzemom se bo število zaposlenih v podjetju Akzo povečalo za 17.000 delavcev na 86.000 zaposlenih.
Hannoverski industrijski sejem pričakuje 300.000 obiskovalcev
21. 04. 1998 07.55
Na hannovrskem industrijskem sejmu, največji svetovni razstavi moderne industrijske tehnologije, bo do sobote, 25. aprila, razstavljalo več kot 7500 podjetij. Organizatorji pričakujejo, da si bo sejem ogledalo 300.000 obiskovalcev. Od ponedeljka so na hannovrskem sejmišču na ogled novosti s področja strojegradnje, elektrotehnike, avtomatizacije, prikazani pa so tudi najnovejši proizvodni postopki in materiali. Na letošnjem industrijskem sejmu je poseben prostor namenjen predstavitvi varčnega ravnanja z energijo. Predstavnik letošnje partnerske države Filipinov pa je podjetnike z vsega sveta pozval, naj se ne umikajo z azijskega območja, saj naj bi se gospodarske razmere v Aziji kmalu umirile.
Končan prvi del letne konference ZLSD
19. 04. 1998 10.55
V Ljubljani je bil včeraj začetni del dvomesečne programske letne konference ZLSD, ki se bo 20. junija sklenila s sprejemom dokončnega besedila posodobljenih programskih usmeritev z naslovom Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo. V začetku jeseni bodo le-te izdane v obliki zloženke in katerih osnovno sporočilo je neizogibnost reform, s katerimi se ustvarjajo nove možnosti. Usmeritve se nanašajo na gospodarsko rast in zaposlovanje, reforme socialne države, dostop do zdravja, izobrazbe in stanovanja, razvoj podeželja, regionalizem in lokalna samouprava, denacionalizacija in lastninjenje ter vključevanje v EU. Po besedah predsednika stranke Boruta Pahorja ZLSD razume politiko kot prostor povezovanja ustvarjalnosti za skupno dobro, zato s tokratno konferenco odpirajo ta prostor. V razpravi je bila dana pobuda vodstvu in poslancem stranke, naj pripravi zakon, ki bi določal, da vsi zaposleni v Sloveniji namenijo enodnevni zaslužek za prizadete v potresu v Posočju in na Gorenjskem. Junija pa se bodo tudi odločali, katere od danes podanih pobud - med drugim tudi za razpis referenduma o spremembi ustave glede denacionalizacije ter za pripravo zakona o financiranju verskih skupnosti, ki bi uvajal cerkveni davek - bo stranka podprla. Največ pobud je predstavil Mladi forum ZLSD, ki je predlagal, da se stranka izreče proti vstopu Slovenije v zvezo Nato, sprejem deklaracije o mladinski problematiki ter predlog za spremembo ustave v petih členih.
Apple v drugem kvartalu dosegel 55 milijonov dolarjev dobička
17. 04. 1998 16.39
Ameriški računalniški velikan Apple je v drugem kvartalu letošnjega poslovnega leta ustvaril dobiček v višini 55 milijonov USD, njegov promet pa je znašal 1,4 milijarde USD. Lani je v enakem obdobju omenjeni proizvajalec imel izgubo, ki je znašala 708 milijonov USD. Finančni direktor podjetja Fred Anderson pripisuje boljše poslovne rezultate znižanju stroškov in večjim maržam modela Macintosh-G3, ki predstavlja 51 odstotkov celotnega prodajnega deleža Applovih izdelkov. Polletni dobiček podjetja znaša 102 milijona USD.
Okna 98 bodo naprodaj 25. junija
15. 04. 1998 09.55
Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos začeli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98).
Valonska puščica Dancu Hamburgerju
15. 04. 1998 07.55
Danski poklicni kolesar moštva Casino Bo Hamburger je zmagovalec 62. Valonske puščice (201 km), ene od klasičnih kolesarskih preizkušenj. S pobegom na zadnjem vzponu na obzidje Huy si je nabral nekaj sekund prednosti pred drugouvrščenim Belgijcem Frankom Vandenbroucku (Mapei), tretje mesto pa je osvojil njegov kolega iz moštva Italijan Alberto Elli.
Davids zopet za oranžne
14. 04. 1998 12.55
Nogometaš torinskega Juventusa Nizozemec Edgar Davids naj bi vseeno nastopil za svojo reprezentanco na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Franciji. S selektorjem nizozemske reprezentance Guusom Hiddinkom je namreč uspel razrešiti dolgoletni spor - Davids ga je obtožil rasnega razlikovanju v izbrani ekipi.
Ženske trpijo zaradi hujših bolečin kot moški, toda jih bolje prenašajo
12. 04. 1998 10.55
Ženske so bolj občutljive na bolečino kot moški, toda prenašajo jo bolje, hitreje si opomorejo in ne dopuščajo, da bi bolečine vplivale na njihovo razpoloženje, kaže najnovejša ameriška študija, v kateri je sodelovalo 99 žensk in 38 moških, obolelih za artritisom. Raziskave so pokazale, da se ženske pogosteje pritožujejo zaradi bolečin, vandar pa nanje gledajo kot na "poziv za akcijo" t.j. za ukrepe, s katerimi bolečine zmanjšajo oziroma preusmerijo pozornost drugam. Medtem pa se moški raje poslužujejo metode "molči in trpi". Dr. Karen Berkley z univerze v Tallahasseju na Floridi meni, da daje ženskam večja občutljivost na bolečino dolgoročno gledano moč, pomaga jim, da bolečino identificirajo in s tem v zvezi ustrezno ukrepajo. Ponavadi se ženske, ko čutijo, da bodo izposravljene bolečinam (na primer pri porodih in operativnih posegih) ustrezno pripravijo in že vnaprej iščejo rešitve (učijo se tehnik sproščanja ali poiščejo strokovno pomoč). Nasprotno pa moški čakajo in dopuščajo, da jih bolečina "napade" nepripravljene, zato se z njo težje spopadejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi vzroki za to tičali v količini spolnih hormonov estrogena in testosterona pri ženskah oziroma moških.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Ruski komunisti se bodo obrnili na ustavno sodišče
10. 04. 1998 17.55
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je v Moskvi danes napovedal, da se bodo ruski komunisti v sporu glede sestave nove vlade obrnili na ustavno sodišče. To naj bi ugotovilo, če predsednik Boris Jelcin lahko parlamentu trikrat predlaga istega kandidata za predsednika vlade, je Zjuganov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Ruske agencije so še poročale, da je duma danes prejela grožnjo o podtaknjeni bombi, tako da so morali poslanci zapustiti poslopje parlamenta.
Novi Titanic bodo splavili leta 2002
08. 04. 1998 07.55
90 let po potopu naj bi Titanic ponovno zaplul v morje. Nek ameriško-švicarski konzorcij namerava po vzorcu starega Titanica do pike natančno zgraditi novo luksuzno ladjo z vsemi podrobnostmi, kot jih je imel njegov predhodnik. Podjetje, ki se je lotilo tega podviga, ima sedež v Baslu in nosi enako ime kot družba, ki je Titanic poslala na pot leta 1912 - White Star Line. "Ladja se ne more potopiti," je za New York Post povedal direktor podjetja, Walter Navratil. Novi Titanik naj bi imel tudi dovolj rešilnih čolnov. Financiranje luksuzne ladje bo prevzela Titanic Development Corporation s sedežem v Las Vegasu. Ladja naj bi krenila na pot 12. aprila, 90 let potem, ko je iz Southhamptona na pot krenil prvotni Titanic. Potniki modernega Titanica naj bi se na mestu, kjer se je 15. aprila potopil njegov predhodnik, z minuto molka poklonili 1500 žrtvam tragične nesreče.