AP
Sinn Fein pozval IRA k razorožitvi
22. 10. 2001 00.00
Sinn Fein je uradno pozval svoje vojaško krilo, Irsko republikansko armado (IRA), naj pomaga rešiti mirovni proces na Severnem Irskem in se razoroži v skladu s sporazumom iz leta 1998.
Priprave na novo vlado
20. 10. 2001 00.00
Talibanski poveljnik Maulvi Džalaludin Hakani se je v Islambadu s pakistanskimi vladnimi predstavniki pogovarjal o možnostih oblikovanja široke vladne koalicije v Afganistanu. Severno zavezništvo je že zavrnilo morebitno sodelovanje s Talibani.
Antraks tudi v Keniji
18. 10. 2001 00.00
Kenijske oblasti so potrdile prvi primer antraksa tudi v njihovi državi. To je po ameriških prvi potrjen primer antraksa v svetu. V francoski nacionalni skupščini v Parizu so davi sprožili preplah, potem ko so v nekem pismu odkrili sumljiv prah. O sumljivih pošiljkah in zaščitnih ukrepih poročajo tudi iz drugih držav.
Pomoč Francije, Turčije in Nemčije
18. 10. 2001 00.00
Francija, Turčija in Nemčija so izrazile pripravljenost za sodelovanje pri morebitnih kopenskih napadih ZDA na Afganistan, medtem ko je Iran pripravljen nuditi pomoč le v humanitarne namene.
Talibani pripravljajo bitko za prestolnico
17. 10. 2001 00.00
Ameriška pehota naj bi se s helikopterji že izkrcala blizu mesta Kandahar, ki velja za oporišče mule Mohameda Omarja in Osame bin Ladna. Talibani pa so napovedali, da bodo v primeru kopenske ofenzive Severnega zavezništva uporabili tudi kemijsko in biološko orožje.
Novi napadi na Kabul
16. 10. 2001 00.00
Ameriška letala so ob približno 20.15 po srednjeevropskem času začela nov val napadov na Kabul. Bela hiša pa je medtem zavrnila vsako možnost začasne prekinitve napadov.
Vranični prisad tudi v New Yorku
13. 10. 2001 00.00
V ZDA so zabeležili nov primer okužbe z bakterijo vraničnega prisada, s katero naj bi bila okužena neka uslužbenka televizijske mreže NBC v New Yorku.
Množični protiameriški protesti
12. 10. 2001 00.00
V Pakistanu so se kljub prepovedi vlade v vseh večjih mestih nadaljevale množične protiameriške demonstracije, v katerih je prišlo do obračuna med policijo in protestniki. Protesti pa se nadaljujejo tudi v drugih muslimanskih državah.
Nadaljevanje napadov
12. 10. 2001 00.00
Ameriška letala so peto noč zapored napadala cilje v Afganistanu. Ameriški obrambni minister Rumsfeld je sporočil, da so bile tarče nočnih napadov vojašnice, skladišča, oskrbovalna mesta, številni podzemni objekti in tudi vadbeni centri.
Nove žrtve ameriških napadov
12. 10. 2001 00.00
Peto noč ameriških napadov na cilje v Afganistanu je bilo po navedbah talibanov v napadu na vas Karam vzhodno od prestolnice Kabul ubitih najmanj 200 ljudi.
V ZDA zamrznili nove račune teroristov
12. 10. 2001 00.00
Administracija ameriškega predsednika Georgea Busha je danes zamrznila račune dodatnih 39 oseb in organizacij, ki naj bi bile vpletene v terorizem.
Četrta noč napadov
10. 10. 2001 00.00
Afganistanska prestolnica Kabul je že četrto noč zapored tarča ameriških letalskih napadov, o doslej najsilovitejših napadih pa so poročali iz Kandaharja na jugu države, kjer ima sedež talibanski režim. Po navedbah talibanskih virov so napadi doslej terjali 76 življenj, prek 100 ljudi pa je ranjenih.
Tretja noč napadov
09. 10. 2001 00.00
Od 16. ure naprej ameriška letala znova napadajo cilje v Afganistanu, napovedujejo tudi napade podnevi.
Novi napadi na Afganistan
09. 10. 2001 00.00
V drugi seriji napadov ameriških zračnih sil v Afganistanu je ena od raket v Kabulu zadela stavbo ekipe Združenih narodov za razminiranje. Pri tem so umrli štirje ljudje, eden pa je bil ranjen. Z napadi so ZDA nadaljevale tudi podnevi.
Odzivi na napade
08. 10. 2001 00.00
Pri ameriških povračilnih napadih aktivno sodeluje Velika Britanija, EU, Rusija in Izrael pa akcijo podpirajo. Podporo je ZDA izrazilo že okoli 40 držav sveta, precej muslimanskih držav pa je napad obsodilo, med njimi Indonezija, Iran, Irak in Bangladeš.
Nato bo v ZDA poslal vohunska letala
08. 10. 2001 00.00
Veleposlaniki Nata so se odločili, da bodo v ZDA poslali pet vohunskih letal vrste awacs, ki bodo pomagala izboljšati nadzor zračnega prostora pred morebitnimi terorističnimi napadi in nadomestila tovrstna ameriška letala, ki so trenutno na Bližnjem vzhodu.
Prvi napadi uspešni
08. 10. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je dejal, da so bili prvi napadi na Afganistan uspešni, saj je bilo v povračilnem udarcu uničenih več talibanskih taborišč. Napadi bodo trajali več tednov.
Natove kandidatke v Sofiji
05. 10. 2001 00.00
V Sofiji poteka vrh devetih držav Vilniuške skupine kandidatk za vstop v Nato, ki se ga udeležujeta tudi predsednik Kučan in zunanji minister Rupel.
Strmoglavilo rusko letalo
04. 10. 2001 00.00
Ukrajinski obrambni minister je zanikal sporočilo vira iz Pentagona, da bi lahko rusko potniško letalo, ki je med poletom iz Tel Aviva v Novosibirsk strmoglavilo v Črno morje, med vojaško vajo po pomoti sestrelila ukrajinska vojska.
Ob obletnici nemške združitve
03. 10. 2001 00.00
V prestolnici nemške dežele Porenje-Pfalško Mainz so pričeli z uradnimi proslavami ob enajsti obletnici nemške združitve.
Rumsfeld prispel v Rijad
03. 10. 2001 00.00
Ameriški obrambni sekretar Rumsfeld je pripotoval v Rijad, prvo postajo na turneji po Savdski Arabiji, Omanu, Egiptu in Uzbekistanu. Njegov namen je utrditi kampanjo proti terorizmu.
Pogajanja o novi norveški vladi
01. 10. 2001 00.00
Koalicija norveške konservativne stranke, krščansko-socialne ljudske stranke in liberalne stranke nadaljuje formalna pogajanja o oblikovanju vlade. Z oblikovanjem nove vlade bi koalicija zamenjala norveške socialdemokrate, ki so izgubili na parlamentarnih volitvah.
Slovenci na koncertu skrajnih desničarjev?
30. 09. 2001 00.00
Slovaška policija naj bi na sobotnem koncertu skrajnih desničarjev priprla 90 oseb in zasegla nekaj materiala z nacistično vsebino, med poslušalci pa naj bi bili tudi Slovenci.
V Kašmirju eksplodiral avto-bomba
01. 10. 2001 00.00
Blizu vhoda v parlament indijske zvezne države Kašmir v mestu Srinagar je danes eksplodiral avtomobil bomba. Eksplozija je zahtevala več smrtnih žrtev.
Zamrznili račune Miloševičevih sodelavcev
24. 09. 2001 00.00
Švica je zamrznila bančne račune štirih sodelavcev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, je sporočilo švicarsko pravosodno ministrstvo.
Bush išče podporo
23. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je umaknil sankcije proti Indiji in Pakistanu, ki so jih ZDA uvedle leta 1998, zaradi izvajanja jedrskih poskusov. ZDA pa še naprej kopičijo orožje v Perzijskem zalivu in Indijskem oceanu, kjer je v enotah ameriške vojske že več kot 10.000 razervistov.
Vse več zaveznic ZDA
21. 09. 2001 00.00
Slovaška, bolgarska in turška vlada so se odločile, da bodo pri morebitnem odgovoru ZDA na teroristične napade, delovale kot ameriške zaveznice.
Nov direktor FBI
04. 09. 2001 00.00
Nekdanji vršilec dolžnosti namestnika pravosodnega ministra Robert Mueller bo uradno nastopil položaj direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI), kjer bo nasledil Louisa Freeha in agencijo, prežeto s škandali.
Milošević zahteva izpustitev
12. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je zaprt v zaporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije blizu Haaga, naj bi v naslednjih dveh do treh tednih pred nizozemskim sodiščem zahteval izpustitev iz zapora, ker naj bi bila njegova aretacija in pripor nezakonita, je napovedal Miloševićev odvetnik, Kanadčan Christopher Black. Po njegovih besedah je Milošević že pooblastil svojega nizozemskega odvetnika, da pripravi tožbo. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je sicer zavrnila kakršnokoli možnost, da bi Milošević uspel dobiti tožbo proti sodišču. Zakonitost sodišča je bila že potrjena in to ni več sporno, je dejala Del Pontejeva. Po poročanju agencij AFP in AP pa je haaško sodišče v četrtek dovolilo nekdanjemu ameriškemu pravosodnemu ministru Ramseyju Clarkeu, da obišče Miloševića. Kot je sporočil tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale, še ni znano, kdaj bo Clarke obiskal Miloševića, dodal pa, da ga ne bo obiskal kot odvetnik, temveč kot član interesne skupine.
General Electric ni prepričal Bruslja
29. 06. 2001 00.00
Varuhi konkurence pri Evropski komisiji so zavrnili poskus ameriškega velikana General Electric (GE), da bi s predlogom o odprodaji 20-odstotnega deleža v družbi za letalski leasing GE Capital Aviation Service (Gecas) pridobil njihovo soglasje za nameravani prevzem drugega velikana na področju letalske industrije, ameriške družbe Honeywell, naj bi se po poročanju ameriške tiskovne agencije AP izvedelo iz dobro obveščenih virov. Vrednost načrtovanega prevzema znaša 41 milijard dolarjev.