Aleksandra
Šesterica za pet nagrad zlata ptica
16. 03. 2000 15.55
Društvo Liberalna akademija in žirija za podeljevanje nagrad zlata ptica, ki jo je vodila publicistka Majda Hostnik, sta razglasila, da bodo nagrade za leto 1999 prejeli grafični oblikovalec Matej Medja, avtor stripov Dušan Kastelic, skladatelj scenske in filmske glasbe Drago Ivanuša, režiser in scenarist filma V leru Janez Burger in Jan Cvitkovič ter fotografinja Aleksandra Vajd. Nagrade podeljujejo od leta 1976 praviloma mlajšim umetnikom, ki se še uveljavljajo, ''za izjemne dosežke na različnih področjih.'' Izmed nagrajencev so se razglasitve udeležili Kastelic, Ivanuša in Burger.
Projekt Umetniški prostor Srednja Evropa
16. 03. 2000 09.07
V Palači Harach in Umetniškem laboratoriju (ArtLab) galerije Ernst Hilger na Dunaju bodo danes, ob 18.30 odprli mednarodni projekt Umetniški prostor Srednja Evropa (KUNSTRAUMMITTELEUROPA.AT). Sokustosa Aleksandra Kostič in Peter Tomaž Dobrila iz mariborskega multimedijskega centra Kibla sta za ta likovni projekt po konceptu kustosinje dr. Henriette Horny, Lea Zogmayjerja in galerije Ernst Hilger v slovensko ekipo predlagala Mirjano Rukavino, Damijana Kračino in Marka Jakšeta.
Bo vprašanje prostitucije zakonsko urejeno?
11. 03. 2000 09.52
Vlada je odgovorila na pobudo poslancev v državnem zboru Aleksandra Merla in Romana Jakiča (oba LDS) v zvezi z zakonsko ureditvijo problematike prostitucije. Podprla je ustanovitev delovne skupine, ki bo sestavljena iz predstavnikov zakonodajne veje oblasti in predstavnikov vlade ter oblikovanje zakonskega predloga, na podlagi katerega bo mogoča rešitev problematičnih področij prostitucije, navedenih v pobudi.
Kasparov in Kramnik se borita za zmago
10. 03. 2000 13.54
Svetovni poklicni šahovski prvak Rus Gari Kasparov in njegov rojak Vladimir Kramnik imata krog pred koncem elitnega turnirja v Linaresu po 5,5 točke. V devetem krogu je Kasparov s črnimi figurami remiziral z Madžarom Petrom Lekom, točko pa sta si razdelila tudi Kramnik in Aleksej Širov iz Španije.
Zmagal Čeh, Petek najboljši Slovenec
06. 03. 2000 08.49
Čeh Pavel Žeržan je zmagovalec kolesarske dirke za Veliko nagrado Zveze športnih društev v Italiji (ZSŠDI) v Lonjeru. Čeh, ki vozi za italijansko ekipo EMG Boys, je na 151 kilometrov dolgi progi v sprintu glavnine premagal Rusa Aleksandra Parsimoviča, tretje mesto pa je zasedel Italijan Franco Pelizzotti.
Danes v Kud-u predstava za otroke
19. 02. 2000 14.13
Danes bo v Kud-u France Prešeren v Ljubljani ob 17. in 19. uri premiera gledališke predstave za otroke Zlata ribica ali Žur v slami, ki je nastala po predlogi Aleksandra Sergejeviča Puškina, katerega dvestoletnici je tudi posvečena.
V Rusiji je lani umrlo 60.000 ruskih otrok
12. 02. 2000 08.41
V preteklem letu je zaradi prirojenih napak, bolezni, nesreče ali samomorov v Rusiji umrlo 60.000 otrok, tretjina že v prvem letu življenja. Skupno se je v Rusiji lani rodilo 1,13 milijona otrok. Po oceni predsednika Zveze ruskih pediatrov Aleksandra Baranova gre za akutno nevarnost za demografski razvoj. Rusija ne more biti kos tako visoki stopnji umrljivosti otrok, je dejal Baranov. Umrljivost v Rusiji je sicer trikrat večja kot v zahodni Evropi.
Podelili Prešernove nagrade študentom FF
09. 02. 2000 14.48
Filozofska fakulteta (FF) je ob slovenskem kulturnem prazniku danes v zbornični dvorani ljubljanske univerze 19 svojim študentom in študentkam podelila Prešernovo nagrado za dela s področja njihovega študija. Nagrajenih je bilo 18 nalog, ena je plod dela dveh študentk.
2000 fotografij na natečaju Fotografija leta 2000
06. 02. 2000 18.00
Revija za kulturo Emzin je na natečaj za Fotografijo leta 2000 prejela okrog 2000 fotografij približno 250 avtorjev. Lani, denimo, je na takšen natečaj 183 fotografov poslalo ''le'' kakih 1500 posnetkov.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Ogled kapele z mozaiki patra Rupnika v Vatikanu
02. 02. 2000 19.31
Letošnji Prešernov nagrajenec jezuit pater Marko Ivan Rupnik je skupini slovenskih novinarjev in likovnih strokovnjakov v vatikanski Apostolski palači danes razkazal kapelo Redemptoris Mater (Odrešenikove matere), katere notranjost je Rupnik s sodelavci v minulih treh letih v celoti obnovil in okrasil z mozaikom. To je prvo veliko umetniško delo Slovana oziroma Slovenca v Vatikanu doslej.
Kmalu začetek Berlinala
29. 01. 2000 12.12
Na letošnjem Berlinalu, ki bo potekal od 9. do 20. februarja, bodo z novimi filmi sodelovali režiserji Volker Schloendorff, Wim Wenders, Miloš Forman in Anthony Minghella. Na 50. berlinskem filmskem festivalu bodo sicer predvajali še 10 filmov izven konkurence in predpremier. Mednje sodijo nova dela Poljaka Andrzeja Wajda, pa tudi filmi Jeanne Moreau in Roberta de Nira, ki se jima bodo na festivalu še posebej poklonili. V Berlinu pričakujejo ameriškega igralca Leonarda di Capria, ki se bo predstavil v novem filmu Dannyja Boyla Plaža (The Beach); film se sicer poteguje za zlatega ali srebrnega medveda.
Steklov bo snemal film v vesolju
27. 01. 2000 16.35
Ruski igralec Vladimir Steklov bo najverjetneje uresničil svoje sanje in bo kot glavni igralec filma ''Nagrada - polet v vesolje'' prve sekvence tega neobičajnega filmskega projekta posnel v vesoljski postaji Mir. Dokončno odločitev, ali bo Steklov resnično obiskal Mir, naj bi sprejeli do konca meseca, je sporočil direktor ruske aviokozmične agencije Jurij Koptov. Za zdaj je znano, da naj bi na Mir poslali dva ruska kozmonavta - Sergeja Zaletina in Aleksandra Karelija. Steklov je sicer uspešno končal urjenje v vesoljskem centru za priprave kozmonavtov Jurij Gagarin in bo morda na vesoljski postaji Mir ne samo gost, pač pa tudi polnopravni član posadke. Posnetki v vesolju naj bi po napovedih predstavljali petino filma. Režiser filma Jurij Kara bo film režiral iz vesoljskega centra, samo snemanje pa naj bi opravili kozmonavti profesionalci.
Sporazum o rusko-beloruski uniji stopil v veljavo
26. 01. 2000 21.59
V veljavo je danes stopil sporazum o uniji med Rusijo in Belorusijo. Vršilec dolžnosti ruskega predsednika Vladimir Putin je dogodek označil za zgodovinski.
Eseji Aleksandra Zorna pri MK
06. 01. 2000 16.19
Največ od skupno dvanajstih razprav literarnega kritika in urednika Aleksandra Zorna v knjigi z naslovom Nacionalni junaki, narcisi in stvaritelji - izšla je pri založbi Mladinska knjiga - so študije nespornih klasikov povojne slovenske proze, Cirila Kosmača, Andreja Hienga, Vitomila Zupana, Dominika Smoleta, Marjana Rožanca, Lojzeta Kovačiča, Rudija Šeliga, Tomaža Šalamuna, Evalda Flisarja kot potopisca ter o pripadnikih t.i. nove proze 80. let. Postavljene so v okvir med avtorjevo ''mladostno'' študijo o Levstiku in Martinu Krpanu ter med eseje, ki so jih spodbudile družbena dogajanja po osamosvojitvi, ''ko je bilo mogoče določneje povedati dotlej zamolčevane stvari'' (npr. Temna stran meseca), je povzel urednik zbirke Kultura Aleš Berger. Spremno besedo k esejem je prispeval dr. Janko Kos, ki že v naslovu zapisa Zorna uvršča med avtorje t.i. nove literarne kritike.
Putin o nacionalni varnosti Rusije
06. 01. 2000 09.01
Vršilec dolžnosti ruskega predsednika in premier Vladimir Putin je podpisal odlok o dopolnilih dokumenta o nacionalni varnosti Rusije. Po Putinovem srečanju s sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Ivanovom so sporočili, da dokument na 21 straneh zdaj bolj jasno definira večpolarni svet in še posebej izpostavlja vprašanje terorizma in organiziranega kriminala. Ivanov je povedal, da sta s Putinom govorila tudi o razmerah v Čečeniji in bližnjem vrhu Skupnosti neodvisnih držav. Putin je kot predsednik vlade napovedal tudi povečanje proračunskih dohodkov in poravnavo posojil, zavzel pa se je tudi za znižanje obrestnih mer. Odstavil je tudi ministra za narodnosti Vjačeslava Mihailova in za njegovega naslednika imenoval dosedanjega ruskega veleposlanika v Azerbajdžanu Aleksandra Blohina.
Kadrovskih sprememb v kremeljski administraciji
04. 01. 2000 21.29
Vršilec dolžnosti ruskega predsednika, premier Vladimir Putin, je izvedel nekaj kadrovskih sprememb v kremeljski administraciji. Za svojega tiskovnega predstavnika je imenoval nekdanjega diplomata, 39-letnega Aleksandra Gromova, ki je bil od ponovne izvolitve nekdanjega predsednika Borisa Jelcina vodja kremeljskega tiskovnega urada.
Kremelj prepričan v zmago Putina
02. 01. 2000 16.42
Potem ko je nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v petek odstopil in za vršilca predsedniških dolžnosti do marčevskih volitev imenoval premiera Vladimirja Putina, so v Kremlju prepričani, da bo na predsedniških volitvah zmagal Putin.
ZRJ za priključitev rusko-beloruski uniji
08. 12. 1999 21.38
Beloruski uradni mediji so pozdravili današnji podpis o združitvi z Rusijo, nasprotno pa so prebivalci za podpis o novi slovanski konfederaciji pokazali le malo zanimanja. Podpisu nasprotujejo predvsem nacionalisti, ki so organizirali tudi demonstracije, na katerih je posredovala policija in aretirala nekaj opozicijskih aktivistov.
Srbska opozicija brez prehodne vlade Avramovića
04. 12. 1999 16.41
Nekdanji guverner Narodne banke Jugoslavije in eden izmed uglednih članov opozicijske Zveze za spremembe (SZP) dr. Dragoslav Avramović se je odrekel zamisli o oblikovanju prehodne vlade srbske opozicije.
Grafika Štefana Galiča posthumno
29. 11. 1999 16.13
Prekmurski umetnik Štefan Galič (1944-1997) je zapustil bogat likovni opus, največ ustvarjalne energije pa je položil v grafiko, predvsem v klasično tehniko lesoreza. S pregledom njegovega grafičnega opusa se bo do 17. decembra moč seznaniti v Mestni galeriji Ljubljana. Ob posmrtni retrospektivi je v zbirki Monumenta Pannonica Pomurske založbe iz Murske Sobote v sodelovanju z ljubljansko galerijo in s spremnim esejem likovnega kritika Aleksandra Bassina izšla monografija o Galiču.
Kup novitet na knjižnem sejmu
26. 11. 1999 17.27
Med novimi knjigami, ki so jih slovenske založbe izdale prav v času knjižnega sejma in jih v petek tudi predstavile, so med drugim: prvenec pesnice Barbare Piškur Srce kralja, ki ga je založba Amalietti & Amalietti izdala v zbirki Slovenske poetese; mladinska povest Olge Paušič Junaki, prav tako prvenec, ki ga je ob ponatisu zbirke Drevo na samem Ceneta Vipotnika predstavila založba Obzorja; celjska Mohorjeva družba je ob redni zbirki za prihodnje leto izdala tudi nov roman Jožeta Felca Sova v krošnji; založba Družina se je razen s Pariškim dnevnikom Andreja Capudra izkazala tudi s prevodom velike monografije Jezus; založba Vale Novak je z dvema knjižicama srhljivk uvedla zbirko za najstnike Kurja polt.
Aktivni v tržaškem Kulturnem domu
23. 11. 1999 13.47
V tržaškem Kulturnem domu sta se v enem večeru zvrstila dva dogodka: predstavitev knjige upokojenega dramskega igralca Aleksandra Valiča Sanje in resničnost - avtor se v njej spominja prvih letih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu po drugi svetovni vojni - in monodrama sarajevskega, v Sloveniji delujočega igralca in režiserja Zijaha A. Sokoloviča, ki je izvedel monodramo z naslovom Glumac... je glumac... je glumac.
Kornhauserjeva prva znanstvenica s Hondovo nagrado
18. 11. 1999 16.54
Prestižno Hondovo nagrado, ki jo vsako leto podelijo zgolj enemu znanstveniku za dosežke s področja okoljevarstveno znanstvenoraziskovalne dejavnosti, je letos prvič prejela ženska, slovenska znanstvenica Aleksandra Kornhauser. Omenjeno nagrado so v Tokiu letos podelili že dvajsetič.
Selivanov štirikrat v polno
15. 11. 1999 11.42
Štirje zadetki in podaja Aleksandra Selivanova so bili dovolj za zmago Edmontona nad Chicagom (6:3) v eni od dveh tekem, ki sta bili v ligi NHL odigrani v noči iz nedelje na ponedeljek. Selivanov se je z osebnim rekordom zadetkov na eni tekmi pridružil Jaromirju Jagru na vrhu lestvice strelcev. V polno sta zadela 14-krat. Gola za prvo zmago Edmontona v gosteh v zadnjih osmih obračunih sta prispevala še Janne Niinimaa in Todd Marchant.
V NUK razstava o Puškinu
10. 11. 1999 19.44
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani so danes odprli razstavo ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina z naslovom Ljudem z besedo srca vžgi.
200. obletnica Puškinovega rojstva
10. 11. 1999 17.37
Ob 200. obletnici rojstva ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina so na helsinški univerzi slavnostno odprli razstavo z naslovom Aleksandru Puškinu ob 200. obletnici. Razstava o delu in življenju velikega ruskega pesnika bo odprta približno tri mesece. V času razstave se bodo lahko finski ljubitelji književnosti spoznali z ustvarjanjem genija ruske poezije.
V Rusiji obeležili 82. obletnico revolucije
07. 11. 1999 20.21
Približno 300.000 komunistov je v Rusiji obeležilo 82. obletnico oktobrske revolucije. Tradicionalne demonstracije, ki se jih udeležujejo večinoma starejše osebe in na katerih se vijejo rdeče zastave s srpom in kladivom skupaj z Leninovimi portreti, so letos minile v znamenju bližnjih parlamentarnih volitev v Rusiji.
Kadri za novo tisočletje
05. 11. 1999 14.03
V organizaciji Zveze društev za kadrovsko dejavnost so se danes začeli tradicionalni študijski dnevi kadrovskih managerjev in strokovnjakov z naslovom Kadri za novo tisočletje, ki so namenjeni pospeševanju ustvarjalnosti, vrednotenju človeških sposobnosti, komuniciranju, povezovanju učenja z delom samim in pomenu znanja za napredek.
Almodovar se poteguje za oskarja
30. 10. 1999 12.26
Španski režiser Pedro Almodovar se bo s filmom Vse o moji mami potegoval za oskarja v kategoriji tujih filmov. Film je komedija z argentinsko igralko Cecilio Roth v vlogi Manuele, mame najstnika, ki umre ne da bi spoznal svojega očeta. Manuela se po sinovi smrti poda v Barcelono, da bi našla očeta, argentinskega transvestita in mu prebrala zadnji stavek iz sinovega dnevnika.